Maribor center / Intimni oder GT22, Glavni trg 22, Maribor

Alina Bratovčak, Vanja Kovačevič, Žiga Virtič Petnajst minut do začetka. Je že kdo kaj javil? Ne še. Deset minut. Eh, kdo rabi goste. Saj smo trije, vse se da, če se hoče. Pet. Že maš tekst? Okvirno. Boljše kot nič, samo brez panike. Snemamo. Plani so se nam podrli, gostje se na povabila na podkast ne odzivajo. Pa kaj, saj smo trije. Kako dobro se lahko spoznamo, preden se rajši ne bi poznali? Avtorji in igralci: Alina Bratovčak, Vanja Kovačevič, Žiga Virtič Mentorja: Minca Lorenci, Luka Ostrež Produkcija: Moment

Anina Novak Jarh, Tina Horvat, Urška Hrastnik, Zala Vipotnik V liminalnem prostoru med smrtjo in življenjem so tri neznanke postavljene pred izbiro: se podati v neznano še enkrat in se vrniti k življenju ali sprejeti konec in vendarle preiti v nič? Skozi prizmo retrospektive se morda vse skupaj zdi drugače. Ko kazalci naše ure obstanejo, vprašanja tako glasno potrkajo na naša vrata, da jih le s težavo preslišimo. 𝘚𝘦𝘮 𝘻𝘢𝘥𝘰𝘷𝘰𝘭𝘫𝘦𝘯 𝘴 𝘵𝘦𝘮, 𝘬𝘢𝘬𝘰 𝘴𝘦𝘮 ž𝘪𝘷𝘦𝘭? 𝘚𝘦𝘮 𝘣𝘪𝘭 𝘥𝘰𝘣𝘦𝘳 č𝘭𝘰𝘷𝘦𝘬, š𝘦𝘭 𝘷 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘰 𝘴𝘮𝘦𝘳? 𝘒𝘢𝘫 𝘰𝘣ž𝘢𝘭𝘶𝘫𝘦𝘮? Zavedanje minljivosti življenja ga lahko greni ali pa sladi, kot tudi dejstvo, da ne glede na vse nihče z gotovostjo ne ve, kaj nas čaka na drugi strani. Meditacija o smislu se nato umakne predvsem vprašanju, ki izhaja iz temelja človeške izkušnje same – vezi, ki jih tkemo med sabo, in pečati, ki jih eden drugemu pri tem pustimo. Kaj se torej zgodi, ko se (četudi za en sam trenutek) dotaknemo poti neznanca, preden zbeži mimo?

Ana Ropić, Rok Prašnikar Predstava Kdo sem? te vljudno povabi v gledališki svet, kjer Rok in Ana preizprašujeta pot, ki ju je privedla do tega, da sta ustvarila to predstavo. Ko se sprašujeta, kdo sta, ugotovita, da ves čas igrata, ne da bi hotela igrati. Tako ju pot pelje skozi njuni otroštvi, ko sta si žela biti igralca, do tega, da sta igralca, in do tega, da bosta igralca. Predstava nam pokaže svet, v katerem so podrte sanje samo izziv, ki ga moraš premagati. Da so želje, ki jih Rok in Ana delita s publiko, lahko na istem mestu tudi izpolnjene, saj je med odrskim in gledališkim svetom vse mogoče. Svoje želje, sanje in dosežke delita s publiko in si jo sposodita kot ogledalo za svetove. Svet, ki je lahko kritičen. Svet, ki uresničuje sanje. Svet, ki podira sanje. Svet, kjer se na eni strani pojavlja Čehova Utva in na drugi Shakespearov Macbeth, ki neomajno želita performativno nastopiti in zaživeti v njunem lastnem momentu.