Vetrinjski dvor 30 Vetrinjska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Predavanje: DIVJA STRAN MANJ POZNANE INDONEZIJE,
Predava: SENAD OSMANAJ,
Četrtek, 18. 10. 2018, ob 19:00, Vetrinjski dvor - večnamenska dvorana (Vetrinjska ulica 30, Maribor).

Ob pričetku nove sezone Vagantovih potopisnih predavanj vas vabimo na uvodno predavanje SENADA OSMANAJA o DIVJI STRANI MANJ POZNANE INDONEZIJE!

Med Malimi Sundi in Zahodno Papuo še vedno živijo nenavadni običaji lokalnih plemen. Sulavezijski pogreb in žrtvovanje bivolov je še najbolj poznano med nami, manj pa že Mangarajsko bičevanje na Floresu, Sasaški pretepi z ratanovimi palicami na Lomboku in papunski domorodci iz kamene dobe, slečeni v tradicionalne koteke. Ne bodo manjkali prizori, ko Komodoški varani trgajo ujeti plen, neobljudena narava z raznoliko favno, panoramski razgledi, podvodno življenje in še in še.
To predavanje je nastajalo več let z, vmes, veliko obiskanimi otoki. Največji arhipelag sveta pač skriva veliko posebnosti. Predavanje bo zanimivo tudi iz fotografskega vidika, z izbranimi motivi, še posebej iz Papue, zaradi katerih so mi nedavno ukinili osebni Facebook profil.
Vabljeni v Indonezijo kot je še ne poznate!
---------------------
PRISPEVEK ZA DELOVANJE DRUŠTVA: za člane, študente in dijake od 1 €, za ostale od 2 €. Za študente in dijake s plačano članarino je vstop prost.

Dediščine mesta
Posvet v sodelovanju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z društvom Hiša!, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in Rajzefibrom
Tradicionalno se je kulturna dediščina v Sloveniji in Mariboru vezala na nacionalne mite ali pa na regionalne etnografske raznoličnosti. Izhodišče našega posveta je, da je dediščin v Mariboru in okolici več in so bolj pestre, kot jih uspejo zabeležiti registri v muzejih in zavodih. Zatorej je treba pravilno vstavljati v turistične proizvode.
Polje kulturne dediščine v Mariboru določajo številne družbene opozicije: topografsko-socialna (mesto-predmestje-podeželje), generacijska (štirje politično-ekonomski sistemu v 20. st.), etnična, razredna in institucionalna (državno-lokalno-civilno). Vsaka od teh opozicij ima ali je imela svojo človeško organizacijo, ekonomijo, kulturne mreže, ideologije, identitete in stile – svoje kulturne dediščine. Dediščine danes niso samo politični, ampak tudi gospodarski projekti družb. Spominske ustanove, klubi, delavnice, storitve in znanja mesta se po svetu integrirajo v turistične industrije. Organizatorji se sprašujemo, kako zastaviti razmerje med "domačijskim" ali integrativnim namenom in na drugi strani tržnim namenom ("izvozom dediščine")?
Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki s področja sociologije, antropologije, književnosti, muzejstva, novinarstva in drugi.

Dediščine mesta
Posvet v sodelovanju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z društvom Hiša!, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in Rajzefibrom
Tradicionalno se je kulturna dediščina v Sloveniji in Mariboru vezala na nacionalne mite ali pa na regionalne etnografske raznoličnosti. Izhodišče našega posveta je, da je dediščin v Mariboru in okolici več in so bolj pestre, kot jih uspejo zabeležiti registri v muzejih in zavodih. Zatorej je treba pravilno vstavljati v turistične proizvode.
Polje kulturne dediščine v Mariboru določajo številne družbene opozicije: topografsko-socialna (mesto-predmestje-podeželje), generacijska (štirje politično-ekonomski sistemu v 20. st.), etnična, razredna in institucionalna (državno-lokalno-civilno). Vsaka od teh opozicij ima ali je imela svojo človeško organizacijo, ekonomijo, kulturne mreže, ideologije, identitete in stile – svoje kulturne dediščine. Dediščine danes niso samo politični, ampak tudi gospodarski projekti družb. Spominske ustanove, klubi, delavnice, storitve in znanja mesta se po svetu integrirajo v turistične industrije. Organizatorji se sprašujemo, kako zastaviti razmerje med "domačijskim" ali integrativnim namenom in na drugi strani tržnim namenom ("izvozom dediščine")?
Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki s področja sociologije, antropologije, književnosti, muzejstva, novinarstva in drugi.

Vabljeni na odprtje razstave

ODPRTI GOZD - ATELJE

v Razstavišče Vetrinjski (Vetrinjska ulica 30, Maribor) v sredo 3. 10. 2018 ob 18. uri.
V času razstave bo umetnica ustvarjale v samem prostoru razstave od pon. do pet.,10 - 14h.

Slađana Matić Trstenjak (1985, BiH) je magistrirala slikarstvo pri prof. Antunu Borisu Švaljeku na ALU Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010, BiH). Do sedaj je imela dvajset samostojnih razstav doma in v tujini: Galerija DLUM (2018, Slovenija), Galerija La Roggia (2017, Italija), Galerijski center Varaždin (2016, Hrvaška), Sinagoga Maribor (2015), Galerija Zvonimir (2014, Hrvaška) Galerija Blaues Atelier (Avstrija, 2014)… Je članica: DLUM, ZDSLU, HKDM, HDLU in ULUBiH. Prejela je več nagrad: Nagrada Kulturoš, Čakovec, Hrvaška, 2018, Nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor 2016… Živi in ustvarja kot samozaposlena v kulturi v Mariboru.

www.sladana.com

Slađana Matić Trstenjak v najnovejši ustvarjalni fazi sicer nadaljuje svojo slogovno prepoznavno krajinsko motiviko v mešani tehniki na platnu, kjer se v neskončnost, iz ene slikovne površine v drugo, nizajo gozdovi, polja, gore, vodovje, oblaki itn, vendar lahko hkrati opazimo določeno spremembo tako v kompoziciji likovnih objektov kot tudi v barvni paleti, tukaj predvsem v detajlih (Zeleno drevo, Gozdno sonce, Rdeči oblak...). Prešla je namreč od prejšnjih, bolj ali manj širokomrežastih, razsrediščenih "patchworkovskih" razporeditev v strogo centralne kompozicije, pogosto podkrepljene še z značilnimi papirnimi, porisanimi ali poslikanimi kolažnimi lističi, usmerjenimi praviloma navpično navzdol, čez spodnji rob podokvirja, kot da bi se hudourniška voda zlivala po slikovni površini z namenom odplakniti vse zlo in nečistost z obličja sveta. Tukaj lahko tudi zasledimo vsebinsko tematski povzetek umetničinih simbolnih gozdov, kjer so posamezna drevesa v bistvu personifikacije ljudi, močni temno svetli kontrasti simboli neprestanega boja med dobrim in zlom, grozeče, globoko črne silhuete hribov ali gora sence preteklosti (vojna), ki pa jih nadvladujejo s svetlobo prežarčene, pastelnokoloritne partije, popolnoma v skladu s pozitivno osebnostno naravnanostjo Slađane Matić Trstenjak, ki svoj življenjski optimizem in ljubezen do stvarstva uspešno prenaša na opazovalce svojih likovnih stvaritev.

Mario Berdič, lik. kritik

Osnovni delci
Maribere bere Michela Houellebecqa
Michel Houellebecq je francoski avtor brez dlake na jeziku, ki se z veseljem loteva aktualnih problematik, ne glede na kontroverznost. V svoji prvi izdani knjigi Osnovni delci se sprašuje, ali obstaja sreča brez ljubezni.
Knjiga opisuje dva odrasla moška, polbrata, kako sta raziskovala in še raziskujeta ljubezen. Oba sta odraščala brez mame, ki ji je bilo pomembnejše zasledovanje trenutkov sreče in ljubezni, kot pa družinsko življenje.
Bruno je svoje življenje posvetil iskanju ženske, s katero bi skupaj živela, a pri tem ni in ni imel sreče do svojega štiridesetega leta, ko je v Mestu sprememb spoznal Christiane. In nikakor mu ne moremo očitati, da za katerim vogalom ni preveril.
Michelu ljubezen do ljudi ni bila toliko pomembna in se je raje posvetil znanosti. Kljub vsemu za nobenega ne moremo reči, da je srečo zares našel. Ali pač?
O tem kaj sploh je sreča in kje jo lahko najdemo in o mnogo drugih tematikah bomo govorili na naslednjem srečanju Maribere. Vabljeni!