SNG Maribor Slovenska ulica 27 Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Ida Mlakar, Maja Borin
Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo
Režija: Miha Golob
Vstopnice
Predstava traja 40 minut ter nima odmora. Premiera: 12. november 2016, Komorni oder
Predstava za otroke, starejše od dveh let
Bibi in Gusti sta pujska, porojena v domišljiji slovenske pisateljice Ide Mlakar. Kot precizna opazovalka medsebojnih odnosov in z nezanemarljivim pečatom, ki ga v njenem delu pušča poklic slavistke in filozofinje, prefinjeno in lucidno spaja svetove realnega in imaginarnega, porednega in pridnega, otroškega in odraslega. Zgodba o dveh pujskih, ki v prazničnih božično-novoletnih dneh prinašata srečo, bo najmlajšim gledalcem skozi duhovite, iskrive in nagajive dialoge, postavljene v tankočutno zgodbo dveh prijateljev, pričarala magijo prazničnega vzdušja. Bibi kot pametna, točna, pridna, delovna, materinska, a malce priganjalska in diktatorska pujsika in Gusti kot lenoben, otročji, a prisrčen "epikurejec" bosta tvorila dinamično dvojico, ki kljub diametralno nasprotnim karakterjem na koncu najde skupno veselje. In čar prazničnega vzdušja je prav v tem, da bi, kljub razlikam, našli nekaj drobnega, kar nas razveseli. Pujska bosta nevidno srečo, ki jo nosita v cekarju, (raz)sipala med gledalce in ni vrag, da ne bi svet črnega gozda, kjer Gustija spreletijo strašne misli o prežečem volku, vsaj za trenutek postal svetlejši in toplejši. V uprizoritvi pod režijskim vodstvom Mihe Goloba, namenjeni najmlajši publiki, se bodo otroci soočili z gledališkim prostorom, kjer domišljija dobi krila in odpre vrata v celovito pravljično odrsko doživetje.
Zasedba
Mojca Simonič
Viktor Hrvatin Meglič
Scenograf in oblikovalec svetlobe Miha Golob, kostumografinja Nina Holc, skladatelj Vasko Atanasovski, lektor Janez Bostič

Kristian Novak
Cigan, ampak najlepši

Gostuje HNK Zagreb

Več informacij na spletni strani: https://www.hnk.hr/hr/drama/predstave/ciganin-ali-najljep%C5%A1i

Mark Haddon, Simon Stephens
The Curious Incident of the Dog in the Night-time

Detektivka, kjer ni prostora za laži

Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da stvar temeljito razišče. Do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko (zna našteti vsa praštevila do 7.507) in da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor in sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera Wellingtona se mu prek različnih razkritij odpirajo popolnoma neznani svetovi, sam pa je, na sledi za storilcem, prisiljen početi vse mogoče nemogočosti. Med iskanjem morilca presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.

O svetovno uspešnem romanu Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003) Mark Haddon pravi, da ne govori o sindromu, pač pa o drugačnosti, o tem, kaj pomeni biti avtsajder. Uprizoritev na Malem odru bo nastala po dramatizaciji angleškega dramatika Simona Stephensa, ki ga bo režirala mlada mariborska umetnica Mateja Kokol, ki je v zadnjih letih na tem odru ustvarila že dve uspešni uprizoritvi: Razlogi za srečo Neila LaButa in Fant, dekle in gospod Vinka Möderndorferja.

Režija: Mateja Kokol

Zasedba
Christopher - Matevž Biber
Ed, njegov oče - Nejc Ropret
Judy, njegova mama - Mojca Simonič
Siobhan - Maša Žilavec
Roger - Matija Stipanič
Gospa Alexander - Irena Varga
Policaj - Bojan Maroševič

Prevajalec Milan Dekleva, dramaturginja Maja Borin, scenografinja Petra Veber, kostumografinja Iris Kovačič, oblikovanje zvoka in giba sz3, lektor Janez Bostič

Mark Haddon, Simon Stephens
The Curious Incident of the Dog in the Night-time

Detektivka, kjer ni prostora za laži

Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da stvar temeljito razišče. Do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko (zna našteti vsa praštevila do 7.507) in da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor in sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera Wellingtona se mu prek različnih razkritij odpirajo popolnoma neznani svetovi, sam pa je, na sledi za storilcem, prisiljen početi vse mogoče nemogočosti. Med iskanjem morilca presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.

O svetovno uspešnem romanu Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003) Mark Haddon pravi, da ne govori o sindromu, pač pa o drugačnosti, o tem, kaj pomeni biti avtsajder. Uprizoritev na Malem odru bo nastala po dramatizaciji angleškega dramatika Simona Stephensa, ki ga bo režirala mlada mariborska umetnica Mateja Kokol, ki je v zadnjih letih na tem odru ustvarila že dve uspešni uprizoritvi: Razlogi za srečo Neila LaButa in Fant, dekle in gospod Vinka Möderndorferja.

Režija: Mateja Kokol

Zasedba
Christopher - Matevž Biber
Ed, njegov oče - Nejc Ropret
Judy, njegova mama - Mojca Simonič
Siobhan - Maša Žilavec
Roger - Matija Stipanič
Gospa Alexander - Irena Varga
Policaj - Bojan Maroševič

Prevajalec Milan Dekleva, dramaturginja Maja Borin, scenografinja Petra Veber, kostumografinja Iris Kovačič, oblikovanje zvoka in giba sz3, lektor Janez Bostič

Aleksej Nikolajevič Arbuzov
Staromodna komedija

Očarljiva komedija o ljubezni v zrelih letih

Staromodna komedija, ki jo je leta 1975 spisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov (1908–1986), je očarljiva zgodba o ljubezni v zrelih letih. Odštekana in simpatično svojeglava gospa Lidija Vasiljevna je poklicana h glavnemu zdravniku sanatorija, ker kali red in mir, odkar je prišla. Njeno šestdnevno bivanje je sprožilo val pritožb in doktor Rodion Nikolajevič v vsej svoji karieri še ni imel tako "nenavadne bolnice". Lidija namreč že pred sončnim vzhodom svoje sosede zbuja z glasnim recitiranjem in s petjem, ponoči jim ne da spati, ker skozi okno pleza na vrt, da bi se, kot sama pravi, naužila mesečine, da bi tavala do morja in bila sama z naravo. Zdravnika Rodiona Nikolajeviča "zmešano bitje" s spremenljivim značajem nervira, razburja, a hkrati se mu, na nek prismuknjen in medicinsko nepojasnjen način, zdi z vsakim novim srečanjem bolj zanimiva in privlačna. Srečanja dveh "osamelcev" vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča. V triintridesetih dneh se je poletna vročica naselila tudi pod njuno trdo kožo in napoved pravi, da se obeta zanimiva in topla jesen. "Živeti dolgo je coprnija. Živeti zanimivo – to je naloga."

Staromodna komedija v režiji obetavne mlade režiserke Ajde Valcl in v interpretaciji dveh mariborskih igralcev zrele generacije Milade Kalezić in Bojana Maroševiča bo poslastica za vse ljubitelje romantične gledališke komedije.

Zasedba
Lidija Vasiljevna - Milada Kalezić
Rodion Nikolajevič - Bojan Maroševič

Režija: Ajda Valcl

Prevajalec Borut Kraševec, dramaturg Vili Ravnjak, scenografka Jasna Vastl, kostumografka Belinda Radulović, lektor Simon Šerbinek, skladateljica Polona Janežič, oblikovalec svetlobe Igor Remeta

Giacomo Puccini
Turandot

Puccinijeva zadnja opera Turandot (1924), ki je ostala nedokončana zaradi skladateljeve prezgodnje smrti, s svojo celovito estetiko predstavlja konec in zadnji pravi vrhunec obdobja velike italijanske operne tradicije belcanta. Skladatelj je s svojim poslednjim opernim delom, v katerem na novo zaživi duh starodavne Kitajske, želel odkrivati nove glasbene svetove, ki jim bomo lahko prisluhnili tudi v novi produkciji mariborske Opere. Zgodbo o kruti kitajski princesi Turandot, ki svojim snubcem, med drugim tudi neznanemu tatarskemu princu Calafu, zastavi tri uganke – neuspeh mora snubec plačati z življenjem –, je Puccini odel v eksotični zven in bogato orkestrirano glasbeno "tkanje", iz katerega še posebej izstopajo solistične točke Turandot, sužnje Liù in ne nazadnje tudi ena izmed najslavnejših tenorskih arij v izvedbi princa Calafa, Nessun dorma.

Zasedba
Dirigent: Loris Voltolini

Turandot - Rebeka Lokar
Altoum - Emil Baronik
Timur - Valentin Pivovarov
Kalaf - Renzo Zulian
Liu - Sabina Cvilak, Andreja Zakonjšek Krt
Ping - Darko Vidic
Pang - Dušan Topolovec
Pong - Martin Sušnik
Mandarin - Jaki Jurgec
Perzijski princ (glas) - Bogdan Stopar
Perzijski princ (nema vloga) - Tiberiu Marta

Simfonični orkester SNG Maribor
Koncertni mojster: Saša Olenjuk
Zbor Opere SNG Maribor
Baletni ansambel SNG Maribor

Režija: Filippo Tonon

Scenograf, odrski gib, oblikovalec luči: Filippo Tonon
Kostumografinaja: Cristina Aceti
Asistent režije: Tim Ribič

V Veliki dvorani SNG Maribor bodo 30. novembra letos ob 19.30 nastopili baletni prvaki in solisti iz dveh najuglednejših sanktpeterburških gledališč, tj. iz Marijinskega in Mihajlovskega gledališča. Med nastopajočimi ba­letnega gala večera, ki ga je prijazno podprl Komite za kulturo Vlade Sankt Peterburga, bodo balerine Olesja Novikova, Irina Perren, Sabina Japparova, Anastasija Kolegova, Valerija Martinjuk, Kristina Kretova ter baletni plesalci Julian Mackay, Jurij Smekalov, Marat Šemiunov, Ernest Latipov in Igor Kolb.

Vljudno vabljeni na nepozabni baletni gala večer najodličnejših plesnih virtuozov iz Sankt Peterburga!

Več o gostujočih baletnih zvezdnikih:

Julian MacKay
https://mikhailovsky.ru/en/theatre/company/first_soloists_m/julian_mackay/

Marat Shemiunov
https://mikhailovsky.ru/en/theatre/company/principals_m/marat_shemiunov/

Irina Perren
https://mikhailovsky.ru/en/theatre/company/principals_f/irina_perren/

Sabina Yapparova
https://mikhailovsky.ru/en/theatre/company/first-soloists-f/sabina_yapparova/

Ernest Latypov
https://mikhailovsky.ru/en/theatre/company/first_soloists_m/ernest_latypov/

Igor Kolb
https://www.mariinsky.ru/en/company/ballet_mt_men/kolb

Olesya Novikova
https://www.mariinsky.ru/en/company/ballet/first_soloists/dancers1/novikovao

Anastasia Kolegova
https://www.mariinsky.ru/en/company/ballet_mt_women/kolegova

Valeriya Martynyuk
https://www.mariinsky.ru/en/company/ballet_mt_women/martynyuk

Yuri Smekalov
https://www.mariinsky.ru/en/company/ballet_mt_men/yuri_smekalov

Kristina Kretova
https://www.bolshoi.ru/en/persons/ballet/1631/

Avtorski projekt Igorja Pisona
Drugibutalci

Butalosti iz današnjega vsakdana

Fran Milčinski, pronicljiv in duhovit opazovalec slovenskega javnega življenja, je v Butalcih (1899) kot humoristični kronist obdelal tipične slovenske majhnosti, ki se imajo za velike, in norosti, ki trdijo, da so pametne. Drugibutalci so novonastalo besedilo tržaškega režiserja Igorja Pisona. Z Butalci Milčinskega imajo bolj malo, a vendar je njihov skupni imenovalec prav ideja Butalcev. Drugibutalci so namreč po avtorjevih besedah nastali "na podlagi zapiskov, citatov in izbruhov". Ne odvijajo se "v Butalah, ampak tukaj in zdaj. Butalost se je z leti stopnjevala in razvijala, mi smo le njene priče".

Igor Pison je ustvaril predstavo, ki odseva duh današnje družbe. Drugibutalci nam namreč na intelektualno-humoren način prikazujejo družbo, polno nesmisla in monologov, kjer govorimo, a se ne slišimo in tudi nimamo kaj dosti povedati, kjer iščemo zgodbo, a je več ne najdemo, kjer se sprašujemo, kdo smo, pa ne vemo natančno. Prikazujejo nam družbo imetja, kjer postajamo sami popredmeteni, in družbo, kjer se zahteva individualizem, čeprav je ta pričakovan v večinski normi.

Zasedba
Minca Lorenci
Ksenija Mišič
Mateja Pucko
Mirjana Šajinović
Ivica Knez
Viktor Hrvatin Meglič
Matija Stipanič

Režija: Igor Pison

Dramaturg Vili Ravnjak, scenografka Petra Veber, kostumografa Petra Veber, Igor Pison, oblikovalka svetlobe Petra Veber, korepetitorka Dada Kladenik, lektorici Metka Damjan, Mojca Marič