SNG Maribor maribor Slovenija
- Dogodki
- Prizorišča
- SNG Maribor maribor Slovenija
KONCERT SAMOSPEVOV S SOPRANISTKO ANDREJO ZAKONJŠEK KRT IN PIANISTOM NEJCEM LAVRENČIČEM
SNG Maribor maribor SlovenijaVečer samospevov H. Duparca, F. Poulenca, R. Savina, B. Ipavca in H. Wolfa
Umetnika bosta predstavila uspešnice nekaterih najvidnejših in najpomembnejših avtorjev samospevov: nemški Lied je z Wolfom doživel enega svojih vrhuncev, francosko različico mélodie sta tehtno povzdignila najprej Duparc, globoko v 20. stoletju pa še Poulenc, pomemben pečat v slovenski tradiciji te zvrsti pa je kljub izrazito kozmopolitski drži zapustil Savin.
HENRI DUPARC (1848–1933)
L'invitation au voyage / Povabilo na potovanje
(Charles Baudelaire)
Au pays ou se fait la guerre / V deželo vojne vihre
(Pierre–Jules–Theophile Gautier)
Romance de Mignon / Mignonjina pesem
(Victor Wilder priredil po Joahnnu W. von Goetheju)
FRANCIS POULENC (1899–1963)
La courte paille / Miniature, FP.178 (Maurice Carême)
Le sommeil / Spanec, št. 1
Quelle aventure! / Kakšna dogodivščina, št. 2
La reine de cœur / Srčna kraljica, št. 3
Ba, be, bi, bo, bu / Ba, be, bi, bo, bu, št. 4
Les anges musiciens / Angeli glasbe, št. 5
Le carafon / Majhna karafica, št. 6
Lune d'avril / Aprilski mesec, št. 7
RISTO SAVIN (1859–1948)
Svetla noč (Oton Župančič)
To je tako (Oton Župančič)
BENJAMIN IPAVEC (1829–1908)
Romanca (iz spevoigre Tičnik)
V spominsko knjigo (Vojeslav Molè)
HUGO WOLF (1860–1903)
Heiß mich nicht reden / Ne želi, da spregovorim
(Johann W. von Goethe)
Nur wer die Sehnsucht kennt / Le kdor hrepenenje pozna
(Johann W. von Goethe)
So laßt mich scheinen / Pustite mi sanjati
(Johann W. von Goethe)
Kennst du das Land? / Poznaš deželo
(Johann W. von Goethe)
SOPRANISTKA ANDREJA ZAKONJŠEK KRT se je rodila v Celju, kjer tudi živi. Po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti se je izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala pri profesorjih Karlheinzu Donauerju (oratorij) in Gerhardu Zellerju (samospev). Že med študijem se je izpopolnjevala pri Dragici Kovačič. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor, kjer je debitirala kot Rosina (Seviljski brivec), nato pa poustvarila številne vodilne operne in operetne vloge, med njimi velja omeniti Micaelo (Carmen), Maud (naslovna vloga v krstni izvedbi opere Princesa vrtoglavka Josipa Ipavca), Adino (Ljubezenski napoj), Adelo in Rosalindo (Netopir), Musetto in Mimi (La bohème), Nannetto (Falstaff), Pamino (Čarobna piščal), Belindo (Didona in Enej), Antonio (Hoffmannove pripovedke), Sophie (Werther), Donno Francesco (Črne maske), Liù (Turandot), Jerico (Zlatorog), Hanno Glawari (Vesela vdova), Elviro (Italijanka v Alžiru), Rusalko (Rusalka), Madame Lidoin (Pogovori karmeličank), Popejo (Kronanje Popeje). Redno gostuje tudi v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je prvič nastopila kot Metka (Janko in Metka), zatem pa še kot Susanna (Figarova svatba), Norina (Don Pasquale), Zerlina (Don Giovanni), Berenice (Prilika dela tatu), Valencienne in Hanna (Vesela vdova), Grilletta (Apotekar), Micaela (Carmen) in Elvira (Don Giovanni). Je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospevov. Sodelovala je z orkestrom Slovenicum, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom in Zborom Slovenske filharmonije, Celjskim godalnim orkestrom, Orkestrom Akord … Nastopila je na več recitalih s pianistkami Natašo Valant, Bredo Zakotnik in Danielo Candillari, na katerih je izvajala samospeve Brahma, Schuberta, Wolfa, Straussa, Debbusya, Faureja, Poulenca, Delibesa, Lajovica, Savina… Večkrat je nastopila na Festivalu Radovljica. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka pa vse do glasbe 20. stoletja, med drugim je kot solistka sodelovala v izvedbah Händlovih, Telemannovih, Bachovih, Haydnovih in Mozartovih vokalno-instrumentalnih del. Leta 2004 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njena prva zgoščenka z naslovom Slovenski in francoski samospevi, ki sta jo posneli s pianistko Natašo Valant. Sodelovala je v snemanju opere Italijanka v Alžiru in Pogovori karmeličank za Radio Slovenija. Sodeluje tudi z orkestrom Hiše kulture Celje, s katerim je med drugim nastopila v Ipavčevi operi Teharski plemiči in v Kálmánovi opereti Grofica Marica. Leta 2015 je za svoje vrhunske umetniške dosežke prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče; leta 2017 pa občinsko priznanje Mestne občine Celje.
NEJC LAVRENČIČ je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov. Koncertno deluje v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Švici, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA, Kanado in Azijo. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak, Marcos Fink, Mojca Vedernjak, Theresa Plut, Barbara Jernejčič Fürst, Juliette de Massy, Cristina Segura, Artur Rozek, Darko Vidic, Katja Konvalinka, Nataša Zupan, Arianna Rinaldi, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan, Luka Železnik, Magdalena Sas, Isabel Dunlop in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija. Deluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla nekoč znanega kot Glas iz davnine, danes pa Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je kot eden najvidnejših interpretov samospeva in komorne glasbe prejel štipendijo Ministrstva za kulturo RS.
www.nejclavrencic.com
www.perartem.si