Pokrajinski muzej Maribor Grajska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

STALNE RAZSTAVE
V čas izza spomina nas vodi arheološka razstava Prvi dotik. Okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Stičišča vzporejajo dogajanja in najdbe našega prostora s širšim slovenskim in svetovnim prostorom. Odkritja in arheološka raziskovanja na terenu so predstavljena s pomočjo projekcije.

STALNE RAZSTAVE
Razstava niza posamezne strukture in pojave iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obrambo, vero, kugo, požare, mestno oblast, obrti). Razen muzealij jih pojasnjujejo makete, rekonstruirana sta ambienta dimnice in gostilne, obiskovalci lahko oblečejo viteški oklep… Razstava je v pritličju bastije, mestnega obrambnega stolpa iz sredine 16. stoletja, zgrajenega pod vodstvom arhitekta Domenica dell’Allia. Prikazano je protiturško obrambno utrjevanje na Štajerskem in v Slavoniji pod vodstvom omenjenega arhitekta, razstavljeno pa je tudi starejše orožje iz muzejske zbirke.

STALNE RAZSTAVE
Razstava prikazuje začetke muzejstva v Mariboru in njegov razvoj v Pokrajinski muzej Maribor od leta 1896 do 2003. Je v prostoru, kjer so ohranjene freske Mateja Sternena iz leta 1940, ki jih je naslikal za tedanjo restavracijo Grajska klet. Rekonstruiran je del prve muzejske razstave iz leta 1903, muzejske zbirke pa so predstavljene kot temelj muzejskega dela. V njih zbrana dediščina definira muzej kot bazo podatkov o kulturnozgodovinski identiteti prostora in posameznika. Vpetost mariborskega muzejstva v obči razvoj muzejev je prikazana na tekaču, kjer so zabeleženi izbrani dogodki v zgodovini muzejstva.

STALNE RAZSTAVE
Razstava Portret meščanstva postavlja v ospredje kulturno življenje v Mariboru v 19. stoletju. Na eni strani izpostavlja živahno družabno življenje, ki so go v 19. stoletju narekovala številna društva, po drugi strani pa zrcali družbene spremembe 19. stoletja, ki so vidne v urbanizmu, glasbi, narodnemu prebujanju in razhajanju, skrbi za jezik in za kulturno dediščino pokrajine. V ta dogajanja so vtkane tehnične novosti, ki so povzročile premike v komunikaciji in dojemanju časa (razglednica, žepna ročna ura), prometu (vlak, kolo), načinu upodobitve (slikarski ali fotografski portret)…