Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva 6, Maribor)

Vabljeni na prvo vodstvo po razstavi Nevidna roka s kustosom Juretom Kirbišem. Razstava nas poskuša pozicionirati znotraj kompleksne dinamike sveta sodobne umetnosti, ki se je na začetku tega desetletja, kot odziv na ekstremne dejavnike, preoblikoval in prilagodil potrebam novega časa. Sočasne skrajnosti zaustavitve fizičnega sveta ob supersoničnem pospešku v metasvet, so se v umetnosti, kot povsod drugod, izrazile v nepredvidljivih oblikah. Na razstavi predstavljamo nekaj avtorjev, ki so za prevodnik med svetovi digitalnega in materialnega aktivirali neskončno privlačnost podobe. Umetniki na razstavi so vsak zase avatarji nekaterih aktualnih tokov v sodobni umetnosti. Z instrumentalizacijo podobe spretno manevrirajo med objektom, nastalim v ateljeju in globalno priklopljenimi občinstvi. V svojih delih vabijo v premišljeno konstruirane svetove lastnih kozmologij, ki tudi v prenosu v digitalno podobo ohranjajo avro avtorjevega podpisa. Vodstvo je brezplačno ob plačilu vstopnine.

Natalija Juhart Brglez, ki v umetniški prostor vstopa z inovativnim pogledom izvijanja perspektive, v svojih grafičnih serijah redefinira znane podobe mest v novo prostorsko realnost. Najprej Benetke in Pariz, nato Ljubljana in sedaj tudi Maribor! Otvoritev: sobota, 17. junij 2023, 20.00 Kustosinja: Breda Kolar Sluga S skrbno premišljenimi in večpomensko »uporabljenimi« likovnimi prvinami, kot so krog, šrafure, predvsem pa črta in barva se v spretnem izmikanju objektivno dogovorjenega odpira osebnemu doživetju. Zakaj je definicija prostora danes tako pomembna, komu pripada, ali je javen, zaseben, ženski? Avtorica se jasno vzpostavlja kot graditeljica in stvariteljica, vendar točko pogleda z gledalcem vred vselej spretno tudi pozicionira kot del celote. Natalija Juhart Brglez še dodaja: »Želim doseči občutek pomiritve ob dejstvu, da smo si različni in da stvari doživljamo na več različnih načinov«. Med atrakcijami mesta in osebnim mapiranjem projekt Nepredvidljiva mesta posamezniku omogoča, da odškrne kotiček mesta Maribor in ga prestavi v svoj dom. Na voljo je serija 6 različnih motivov v tehniki sitotiska, ki jih lahko poljubno sestavimo.

Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

Vabljeni na zadnjo in najbolj zabavno sobotno ustvarjalnico v sezoni 2022/23. Vodi: Brigita Strnad, muzejska svetovalka UGM Približujejo se počitnice in brezskrben čas igre. Nanj se bomo pripravili z raziskovanjem motiva igre v slikah, kipih in fotografijah iz Zbirke UGM. Nato pa se bomo preizkusili v čisto pravem žongliranju, ki ga bomo poustvarili v kratki animirani filmček. Cena posamezne ustvarjalnice: 4 €Obvezne predhodne prijave: 02 22 94 697 ali brigita.strnad@ugm.si

Vabljeni na vodstvo po prvi pregledni in študijsko zasnovani razstavi Brumnovega bogatega ustvarjalnega opusa, ki ga bo imela Petra Černe Oven, raziskovalka, poznavalka in promotorka dela Jožeta Brumna. Vodi: Petra Černe Oven, raziskovalka, poznavalka in promotorka dela Jožeta Brumna Razstava obsega obsega dela od zgodnjih petdesetih let do prve polovice devetdesetih let 20. stoletja. Je rezultat številnih intervjujev s sorodniki in sodobniki Jožeta Brumna, pa tudi z njegovimi študenti in s strokovnjaki, ki so delovali z njim in ob njem. Raziskava je vključevala tako analiziranje njegovih del kot tudi do sedaj objavljenih podatkov in besedil, izjemno pomemben pa je bil dostop do zasebnih arhivov; ti so omogočili rekonstrukcijo določenih procesov nastajanja projektov, ki jih lahko zaradi tega razumemo bolj poglobljeno. Vodstvo je brezplačno ob plačilu vstopnine. Razstava je nastala v organizaciji: Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fundacije Brumen in Društva za kulturno, založniško in producentsko dejavnost, Pekinpah.

Leta 2020 je minilo dvajset let od smrti Jožeta Brumna (1930–2000), arhitekta, kiparja, pedagoga, predvsem pa enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Otvoritev: petek, 14. april 2023, 19.00 Prva pregledna in študijsko zasnovana razstava njegovega bogatega ustvarjalnega opusa obsega dela od zgodnjih petdesetih let do prve polovice devetdesetih let 20. stoletja. Je rezultat številnih intervjujev s sorodniki in sodobniki Jožeta Brumna, pa tudi z njegovimi študenti in s strokovnjaki, ki so delovali z njim in ob njem. Raziskava je vključevala tako analiziranje njegovih del kot tudi do sedaj objavljenih podatkov in besedil, izjemno pomemben pa je bil dostop do zasebnih arhivov; ti so omogočili rekonstrukcijo določenih procesov nastajanja projektov, ki jih lahko zaradi tega razumemo bolj poglobljeno. Razstava je nastala v organizaciji: Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fundacije Brumen in Društva za kulturno, založniško in producentsko dejavnost, Pekinpah.