Maribor center / Ulica škofa Maksimilijana Držečnika

Drugačen pogled, ki pomete s predsodki Kaj odlikuje velike umetnike? Pogum za nove perspektive, za ustvarjanje umetnin, ki s svojo presegajo okvirje utečenega in vsakdanjega. V Koncertni poslovalnici Narodnega doma Maribor, ki v marcu 2026 obeležuje svoj osemdeseti rojstni dan, sprejemamo njihov izziv. Prepričani smo namreč, da je – če želimo svet okoli sebe spoznavati in sprejemati v vsej njegovi raznoterosti – nujno potreben pogum za drugačne, tudi neobičajne uvide v klasično glasbo. Zato boste v programih Orkestrskega, Komornega in Mladinskega cikla ter Festivala Maribor našli tudi celo vrsto koncertov, ki presegajo običajne okvirje in zidove koncertnih dvoran. Namenili smo jim razstavo, ki bo od 16. marca do 19. aprila na ogled v Ulici škofa Maksimiljana Držečnika. V skladu z motom jubilejne koncertne sezone, ki je osmico obrnil v simbol neskončnosti, tudi s to razstavo obračamo perspektive, s katerih se oziramo na delovanje Koncertne poslovalnice pa tudi na klasično glasbo nasploh. Ta v delu najširše javnosti pogosto še vedno velja za resno, zahtevno in težko razumljivo umetnost, ki nima stika s sedanjostjo. Pa je vse prej kot to, kar bodo na najlepši način pokazale izbrane fotografije Dejana Buluta, Žana Osima in Blaža Črniča, posnete na koncertih Orkestrskega, Komornega in Mladinskega cikla ter Festivala Maribor. Na njih ne boste videli frakov in metuljčkov, temveč kavbojke in tatuje. Glasbenike boste zaman iskali na pološčenih parketih ali pod kristalnih lestenci, koncertirajo namreč tudi med betonskimi zidovi, popisanimi z grafiti, pa tudi na prostem – pod reflektorji Festivala Lent, na obrežju Drave ali v Mestnem parku. Ugotovili boste, da za obiskovanje koncertov klasične glasbe ni treba biti poznavalec, saj v njih uživajo celo dojenčki in malčki, na njih pa zazvenijo tudi disko glasba, mobilni telefoni in celo zelenjava! Vse to je so koncerti klasične glasbe, vse to je Koncertna poslovalnica! Sodobna, dinamična razmišljujoča, radovedna in kdaj tudi drzna institucija, ki sledi bistveni lastnosti ustvarjalnosti: pogumu za drugačnost. Več o zgodovini Koncertne poslovalnice si lahko preberete na povezavi.

Razstava ob jubilejnem tridesetem Festivalu Lent. Razstava bo na ogled do 15. 6. 2022. Nekoč je bil – siv. Ne, ne Maribor – četudi ob omembi sivine marsikateremu Mariborčanu spomin še vedno naslika tisto razvpito Štihovo puščavo. A sivina, o kateri teče beseda tukaj, je sivina na fotografijah prvih festivalskih dogodkov. Kajti tri desetletja nazaj, ko je ekipa Narodnega doma Maribor prvič zavzela nabrežje Drave in ga pred začudenimi očmi Mariborčanov spremenila v oder, so bile fotografije še črno-bele. In redke. Danes, ko se po zaslugi mobilnikov vsakodnevno utapljamo v fotografijah vsega in vsakogar, si to le težko predstavljamo. Dejstvo je, čeprav je bil premierni Festival Lent zelo odmeven dogodek in »prvi multimedialni festival«, kot so ga opisali v Večerovem članku leta 1993, da je za njim ostala le peščica fotografij. Zato nas je toliko bolj razveselilo, ko smo leta 2019 pridobili tudi posnetke Večerovih fotoreporterjev, saj je za te posnetke dolgo časa veljalo, da so izgubljeni.  Te črno-bele spomine na prvi festival bomo na razstavi, ki bo od 16. maja do sredine junija na ogled v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, postavili ob bok sodobnim foto utrinkom in tako izrisali zgodbo Festivala Lent skozi tri desetletja.  To je zgodba o mestu, ki se je tudi s pomočjo festivalskega dogajanja otreslo pregovorne sivine, se umestilo na zemljevid festivalskih mest, z isto mero ponosa gostilo svetovne glasbene zvezdnike in ponudilo odre domačim ustvarjalcem, se obiskovalcem od blizu in daleč predstavilo v najboljši luči, Mariborčanom vseh generacij pa pokazalo, da je v njem lepo živeti.In je zgodba o festivalu, ki že tri desetletja skrbi, da so mariborska poletja polna glasbe, gledališča, plesa, radovednosti, ustvarjalnosti, druženja in – barv!