Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6

Vabljeni na ogled del likovnega ex-tempora Eko Drava, kjer avtorji predstavljajo dela na temo življenje ob Dravi. V preteklosti je največja slovenska reka oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi. Drava je bila pomembna prometna, transportna in komunikacijska os, raba okolice pa je bila pretežno omejena na pašnike in travnike. Kakšna pa je reka Drava in življenje ob njej danes? Strokovna žirija v sestavi umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, likovni kritik Mario Berdič in slikar Bogdan Čobal je podelila nagrade in priznanja, na razstavo pa je sprejela dela naslednjih avtorjev: Renato Arnejčič, Igor Banfi, Katja Bednarik Sudec, Natalija Berezina, Andreja Budar, Vlasta Črčinovič Krofič, Otmar Gaiser – Pati, Anka Kante, Filip Kovačič, Ana Krajnc, Gregor Kraljić, Andrej Lešnik, Kristina Tinca Lešnik, Zdravko Luketič, Stanislav Lukić, Ivan Lužnik, Marjan Marksl, Suzana Marovt, Mateja Ogorevc, Janez Ovsec, Suzana Pirtovšek, Mojmir Plevnik-Mojč, Štefi Ramšak, Mira Senekovič, Marjan Šenk, Sonja Šmigoc, Slavica Štrukelj Kokoravec, Zlatka Terlevič, Cveto Vidovič, Melita Vidovič, Oto Vogrin, Slavica Zalokar, Melita Zorman. Nagrade (potapljaški tečaj Potapljaškega društva MB) prejmejo: Stanislav Lukić, Cveto Vidovič in Oto Vogrin, pohvale Andrej Lešnik, Marjan Marksl, Mojmir Plevnik – Mojč.Nagrado (samostojno razstavo v letu 2026 v Hramu kulture Arnolda Tovornika) prejme Igor Banfi.

Tokratna razstava ponuja nekoliko drugačen pogled na ustvarjalni proces. Skicirka ni le izhodišče za razstavo, ampak je razstavni prostor, zasnovan kot skicirka v prostoru. Slikarka Simona Šuc je aktualno razstavo zastavila po navdihu skicirke. Skicirka je prostor beleženja ustvarjalnih idej, je nekakšno križišče misli, vtisov in kratkih beležk o tem in onem, je prazen prostor, namenjen prvi materializaciji abstraktne ideje. Avtorica projekta je k sodelovanju povabila avtorice in avtorje, ki bi jih lahko našli na straneh njene skicirke, avtorice in avtorje, katerih delo rezonira z njenim delom, tiste, ki so del njenega ustvarjalnega sveta in ki jo tako ali drugače navdihujejo. Na nehierarhični način so na razstavo umeščena tudi dela vabljenih avtoric in avtorjev: Mateje Kavčič, Barbare Buttinger Förster, Helen Czerski, Boruta Gombača, Ivane Petan, Clifforda Possuma Tjapaltjarria in Simone Šuc. Naslov tokratne skicirke je Predpojavno. Avtorice in avtorji vsak na svoj način razmišljajo o izmuzljivi in težko ubesedljivi dimenziji, ki obstaja ob fizični dimenziji sveta.

Celostno doživetje skozi fragmente razširjene osebne zgodbe obiskovalce povabi k razmisleku o prepletenosti in soodvisnosti zgodovine kolonializma ter sodobnih družbenih in okoljskih sprememb. Vračanje na obalo kraterskega jezera Bosumtwi v Gani je za umetnico potovanje v prostoru in času – pa tudi potovanje vase in skozi plasti pomenov. S časovno in prostorsko distanco od svojih formativnih let v Gani je Tjaša Rener poglobila in razširila zanimanje za zgodovinski, družbeni in ekološki kontekst tega specifičnega geografskega prostora. Če je bilo prvo obdobje njenega ustvarjanja zaznamovano z medosebnimi stiki in neposrednim odzivom na nova doživetja, je novo obdobje posvečeno refleksiji – tako lastne pozicije kot tudi širših povezav med jezerom Bosumtwi, Gano in mednarodnim prostorom, s poudarkom na presečiščih ganskih in slovenskih zgodovin ter sodobnosti. Razstava v prostorski postavitvi združuje avtorske fotografije in drugo gradivo, zvočne zapise, ki jih je umetnica posnela ob jezeru, ter arhivsko gradivo iz arhiva informacijskega ministrstva v Gani.

Vračanje na Bosumtwi je prva samostojna razstava umetnice Tjaše Rener v Mariboru in hkrati prvič, da umetnica v Sloveniji predstavlja obsežnejši del projekta v nastajanju Lake Side Stories. Vračanje na obalo kraterskega jezera Bosumtwi v Gani je za umetnico potovanje v prostoru in času – pa tudi potovanje vase in skozi plasti pomenov. S časovno in prostorsko distanco od svojih formativnih let v Gani je Tjaša Rener poglobila in razširila zanimanje za zgodovinski, družbeni in ekološki kontekst tega specifičnega geografskega prostora. Če je bilo prvo obdobje njenega ustvarjanja zaznamovano z medosebnimi stiki in neposrednim odzivom na nova doživetja, je novo obdobje posvečeno refleksiji – tako lastne pozicije kot tudi širših povezav med jezerom Bosumtwi, Gano in mednarodnim prostorom, s poudarkom na presečiščih ganskih in slovenskih zgodovin ter sodobnosti. K projektu je umetnica povabila kuratorja in umetnika Patricka Nii Okanta Ankro, ki z njo tudi sicer sodeluje pri razvoju nove smeri v njeni praksi.

Predstavljamo izbor del slikarja Ferda Mayerja (1927–1994), ki je prvih 27 let preživel v Mariboru, kjer se je tudi rodil. Ferdo Mayer se je v svojem življenju ves čas uspel posvečati mladim, a hkrati je neprenehoma raziskoval tudi slikarstvo in razvil svoj značilen likovni jezik, ki se giblje med figuro in abstraktno pripovedjo. Mayer je spodbude tako za realne kot tudi za simbolne kompozicije iskal v stvarnem svetu, slikarsko tehniko pa je pogosto prilagajal značaju motivike. Še posebno v zrelem ustvarjalnem obdobju je opazno prehajanje med abstraktnim likovnim jezikom in konkretno likovno pripovedjo ter iskanje njune sinteze. V njegovem slikarstvu lahko zaznamo številne vplive sočasnega dogajanja, a najsi bo to figuralika ali pa abstrakcija, v delih Ferda Mayerja spremljamo iskren odnos do naslikanega. Razstava, ki jo kurira Saša Bučan, je nastala v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerijo Miha Maleš.

Pridružite se nam na otvoritvi razstave, ki jo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerijo Miha Maleš pripravlja kustosinja Saša Bučan. Razstava predstavlja izbor del iz bogatega opusa slikarja Ferda Mayerja. kustosinja: Saša Bučan, kustosinja v Galeriji Miha Maleš v Kamniku V sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerijo Miha Maleš predstavljamo izbor del slikarja Ferda Mayerja (1927–1994), ki je prvih 27 let preživel v Mariboru, kjer se je tudi rodil. V domačem mestu se je prvič predstavil še kot srednješolec leta 1941, nato pa s samostojno razstavo še leta 1954. To je tudi leto, ko se je zaradi službovanja preselil v Kamnik. V njegovem slikarstvu lahko zaznamo številne vplive sočasnega dogajanja, a najsi bo to figuralika ali pa abstrakcija, v delih Ferda Mayerja spremljamo iskren odnos do naslikanega.

Razstava predstavlja značilne faze Štuhecovega opusa, opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. 24. avgust—6. oktober 2024 kustosinja razstave: Andreja Borin Vojko Štuhec je vseskozi ostajal odprt za različne kiparske postopke: modeliranje, klesanje, rezbarjenje, patiniranje, varjenje ipd. Bil je nemiren iskalec, ki ni ostajal zavezan že osvojenim področjem. Od tod izhaja večkratna odločitev za nove tematike, materiale in pristope. Ustvarjal je tako skulpture intimnih formatov kot tudi plastiko velikih dimenzij. Marsikatera umetnikova skulptura ima potencial za javno plastiko, vendar je bilo pobud iz okolja in javnih naročil le malo, umetniške izzive si je tako moral kipar postavljati sam. S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru. Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva sedemdesetih in osemdesetih let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti.

S serijo slik in objektov, nastalih v preteklem letu, se na svoji prvi samostojni institucionalni razstavi v Sloveniji predstavlja v Londonu delujoča umetnica Ava Tribušon Ovsenik. V novi seriji slik Ava Tribušon Ovsenik interpretira fenomen množic – skupin ljudi – in polje asociacij, ki jih te porajajo: paradoks individualizma znotraj mase, srh enoumja ali povezanost v trenutku, dogodek, kot vezivo skupnosti ali potrošniški proizvod. Vir navdiha so impresije s poti, podobe iz umetničinega osebnega arhiva, komponirane v gomazeče gmote, ki počasi posegajo in zavzemajo slikarski prostor.

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka