Maribor center / Trafika ob Mestnem parku

Razstava Napetost svetlobe slikarja Gregorja Pratnekerja. Razstava Napetost svetlobe, ki jo je slikar Gregor Pratneker ustvaril posebej za naše razstavišče, je v Trafiki ob Mestnem parku na ogled že od 16. aprila, v četrtek, 7. maja, pa vas bo ob 16. uri po njej popeljal še njen avtor. Vabljeni na enkraten dogodek v soorganizaciji Društva Trafika in Totega lista.

Razstava slik Gregorja Pratnekerja. Slikar Gregor Pratneker je posebej za naše razstavišče v Trafiki ob parku ustvaril novo serijo umetniških del pod skupnim naslovom Napetost svetlobe. Kaj in kako naj ostane “v napetosti”, bo pa naša mala hiška v Mestnem parku zagotovo dobila vse odtenke svetlobe. Slikar Gregor Pratneker (1973) se je s slikarstvom začel ukvarjati v devetdesetih. Živi in ustvarja v Mariboru. Leta 2006 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru z diplomsko nalogo “Slikarske vedute Maribora”. Med leti 2007 in 2012 je podiplomsko študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi leta 2012 magistral z nalogo “Abstrahiranje in deformacije oblik v mojem slikarstvu". V zadnjem ustvarjalnem obdobju se posveča predvsem krajinam – gozdovom, ki pa jih lahko slika plein air ali v ateljeju. Je prejemnik več domačih in tujih nagrad. Razstava bo na ogled do 7. maja in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

Razstava gobelinov. Nekaterim so neizmerno všeč in jih izdelujejo tudi sami, nekateri celo zbirajo, spet drugim se ob njih naježi koža. A dejstvo je, da nikogar ne pustijo ravnodušnega in tudi tisti, ki jih ne marajo, si morajo priznati, da jih spomnijo na babice in dedke, na dnevne sobe, kuhinje in predsobe, na neke pretekle čase, ki jih več ni. V Trafiki ob Mestnem parku bomo (zopet) pokukali prav tja. Prvič že na otvoritvi, ki bo v sredo, 4. marca ob 17:00, nato pa do 21. marca in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

Razstava nekdanjih kuhinjskih pripomočkovV kuhinji našega otroštva so kraljevali Iskra, Gorenje in Rade Končar. Star pisker, v katerem sta se kuhala Divka in Proja za k večerji. In prvi rostfraj lonci - Bratstvo, Ohrid. Babica je prinesla s seboj tanke pecljate kozarce za vino, v katere natočiš komaj deci, mama je že zbirala rogaški kristal. ... Read more

50 let spomenika NOB Ko se v Mariboru zmenimo na Trgu svobode, rečemo, da se dobimo pri Kodžaku. Tako smo namreč že hitro po postavitvi krstili spomenik NOB, saj nas je spominjal na plešasto glavo detektiva Thea Kojaka, ki ga je v istoimenski televizijski nadaljevanki upodobil Telly Savalas. Letos mineva petdeset let, odkar so ta impozanten spomenik, monumentalno delo akademskega kiparja Slavka Tihca, postavili, in prav na dan, ko je pred pol stoletja potekala svečana otvoritev, se bomo tega dogodka spomnili tudi v Trafiki ob Mestnem parku. Razstavo Kodžak je Društvo Trafika pripravilo v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor, Umetnostno galerijo Maribor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor, Domovinskim društvom generala Rudolfa Maistra Maribor in ZZB NOB Maribor. Otvoritev razstave v četrtek, 27. novembra, ob 17:00, v Trafiki ob Mestnem parku pa bo na ogled do 13. decembra 2025 in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

Jerneja Ferlež: SPOMINI - POMENI - REFLEKSIJE Ko so ob koncu 20-ih let 20. st. postavili trafiko ob parku, je gotovo niso umestili brez razmisleka – časopisi pred vstopom v park, blizu kavarne, drobne tiskovine blizu upravnega poslopja. Kot trafika je zgradba delovala še dolgo po drugi svetovni vojni, nato pa so se tu zvrstile zelo različne dejavnosti. Nekaj časa je samevala. Zgradbe so tudi sidrišča osebnih in kolektivnih spominov in prav ti so osrednji del tokratne razstave. Čeprav so raznoliki, imajo veliko stičnih točk. Sporočajo, da imajo prostori za ljudi različne pomene – v nekaterih okoliščinah se nanje navežejo in jih čutijo kot svoje, v drugih jih komaj opazijo. Največ spominov nastaja v obdobjih, ko so javnosti dostopni v najširšem pomenu besede, najmanj pa takrat, ko so nefunkcionalni. Razstava je del programa Dnevov evropske kulturne dediščine. V Trafiki ob Mestnem parku bo na ogled bo do 31. oktobra in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

V petek, 9. maja, bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne. V Trafiki ob parku bomo predstavili enega najredkejših dokumentov iz vojnega obdobja. V petek, 9. maja, bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne. V Trafiki ob parku bomo predstavili enega najredkejših dokumentov iz vojnega obdobja - partizansko izkaznico številka 001775, ki pa nikoli ni prišla do pripadnikov osvobodilnega gibanja. Kje je bila natisnjena, kdo jo je pripravil in zakaj nikoli ni prišla do partizanov, pa na razstavi, ki jo bomo odprli na dan zmage, izkaznica pa bo na ogled še naslednji dan, v soboto, 10. maja, in sicer med 10:00 in 12:00 ter 16:00 in 18:00

Razstava spominskih knjig Spominske knjige so bile še do devetdesetih let priljubljen način izražanja naklonjenosti in prijateljstva, še posebej med osnovnošolci. Vanje so svoje misli zapisovale sošolke in sošolci, učitelji, starši, stari starši, prijatelji, duhovniki … Spominske knjige so že zdavnaj nadomestile sodobne tehnologije, a v zadnjem času raziskovalci spominskih knjig vse bolj prepoznavajo njihovo resnično vrednost. Spominske knjige so zanimiv vir biografskih podatkov o ljudeh, ki so vanje pisali, podajajo vpogled v kulturno ozadje oziroma miselnost časa, v katerem so vpisovalci pisali in ustvarjali. Zapise s priljubljenimi izreki, verzi, intimnimi mislimi ... so spremljali raznovrstni likovni elementi: risbe, gravure, fino vezeno okrasje, silhuete iz papirja, kodri las, stisnjene rože in natisnjene komercialne podobice. Najpogostejši likovni motivi so bili girlande, srca in cvetlice, kot so spominčice, vrtnice in nageljni. Spominske knjige so dragoceno pričevanje preteklih dni.

Vsaka svetilka iz zbirke akademskega slikarja Bogdana Čobala ima svojo zgodbo, svoj spomin in svojo zgodovino. In vsak snop svetlobe, ki ga je enkrat oddala, pripoveduje o tem, da ne sme biti prostora za mrak. Genocid v Gazi. Vojna v Ukrajini. Konflikti v Afriki, ki jih skoraj ne zaznamo več. Begunci. Napadi na manjšine. Trumpovo rožljanje z orožjem. V kakšno leto smo vstopili? Kaj bi nam povedala svetilka, ki je ožarila obraz vojaku v blatnem in krvavem jarku? Kaj je pomenila luč ob slovesu? Kaj je videla cestna svetilka na mariborskem mostu? Kako smo si osvetljevali poti? In kaj nam pomeni svetloba v vsakdanjem življenju? Na vsa ta vprašanja in željah po več svetlobe, po lučeh miru, nam bo poskušala odgovoriti razstava Svetloba. Z razstavo poskušamo ne le predstaviti različne svetilke, ki so jih v preteklosti uporabljali naši predniki, temveč v naš mali prostor, v vaš dom, v naše mesto in naš svet pripeljati čim več svetlega, dobrega, lepega, predvsem pa - mir. Ker svetloba je vedno predstavlja svobodo, sožitje in mir. Zato, kot je zapisal pesnik Srečko Kosovel, bodi svetilka, če ni ti mogoče biti človek; ker težko je biti človek. Človek ima samo dve roki, pomagati pa bi moral tisočerim.

Razstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Razstava fotografij mariborske fotografinje Zore Plešnar. To soboto bo še zadnjič na ogled razstava fotografij izjemne mariborske fotografinje 𝐙𝐨𝐫𝐞 𝐏𝐥𝐞š𝐧𝐚𝐫, nato pa bo Trafika ob parku za nekaj časa zaprla svoja vrata – obeta se ji namreč temeljita prenova. 𝘡𝘰𝘳𝘢 𝘗𝘭𝘦š𝘯𝘢𝘳 (1925-2021) 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭𝘢 𝘯𝘢𝘫𝘷𝘪𝘥𝘯𝘦𝘫š𝘢 𝘴𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘧𝘰𝘵𝘰𝘨𝘳𝘢𝘧𝘪𝘯𝘫𝘢 𝘴𝘦𝘥𝘦𝘮𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘪𝘯 𝘰𝘴𝘦𝘮𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘭𝘦𝘵 𝘱𝘳𝘦𝘫š𝘯𝘫𝘦𝘨𝘢 𝘴𝘵𝘰𝘭𝘦𝘵𝘫𝘢. 𝘕𝘫𝘦𝘯𝘢 𝘶𝘮𝘦𝘵𝘯𝘪š𝘬𝘢 𝘱𝘰𝘵 𝘴𝘦 𝘫𝘦 𝘻𝘢č𝘦𝘭𝘢 𝘰𝘣 𝘷𝘬𝘭𝘫𝘶č𝘪𝘵𝘷𝘪 𝘷 𝘮𝘢𝘳𝘪𝘣𝘰𝘳𝘴𝘬𝘪 𝘍𝘰𝘵𝘰𝘬𝘭𝘶𝘣, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭 𝘷 š𝘦𝘴𝘵𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘪𝘯 𝘴𝘦𝘥𝘦𝘮𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘭𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘦𝘥𝘦𝘯 𝘯𝘢𝘫𝘶𝘴𝘱𝘦š𝘯𝘦𝘫š𝘪𝘩 𝘧𝘰𝘵𝘰𝘬𝘭𝘶𝘣𝘰𝘷 𝘷 𝘵𝘦𝘥𝘢𝘯𝘫𝘪 𝘑𝘶𝘨𝘰𝘴𝘭𝘢𝘷𝘪𝘫𝘪.