Maribor center / Trafika ob Mestnem parku

Jerneja Ferlež: SPOMINI - POMENI - REFLEKSIJE Ko so ob koncu 20-ih let 20. st. postavili trafiko ob parku, je gotovo niso umestili brez razmisleka – časopisi pred vstopom v park, blizu kavarne, drobne tiskovine blizu upravnega poslopja. Kot trafika je zgradba delovala še dolgo po drugi svetovni vojni, nato pa so se tu zvrstile zelo različne dejavnosti. Nekaj časa je samevala. Zgradbe so tudi sidrišča osebnih in kolektivnih spominov in prav ti so osrednji del tokratne razstave. Čeprav so raznoliki, imajo veliko stičnih točk. Sporočajo, da imajo prostori za ljudi različne pomene – v nekaterih okoliščinah se nanje navežejo in jih čutijo kot svoje, v drugih jih komaj opazijo. Največ spominov nastaja v obdobjih, ko so javnosti dostopni v najširšem pomenu besede, najmanj pa takrat, ko so nefunkcionalni. Razstava je del programa Dnevov evropske kulturne dediščine. V Trafiki ob Mestnem parku bo na ogled bo do 31. oktobra in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

V petek, 9. maja, bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne. V Trafiki ob parku bomo predstavili enega najredkejših dokumentov iz vojnega obdobja. V petek, 9. maja, bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne. V Trafiki ob parku bomo predstavili enega najredkejših dokumentov iz vojnega obdobja - partizansko izkaznico številka 001775, ki pa nikoli ni prišla do pripadnikov osvobodilnega gibanja. Kje je bila natisnjena, kdo jo je pripravil in zakaj nikoli ni prišla do partizanov, pa na razstavi, ki jo bomo odprli na dan zmage, izkaznica pa bo na ogled še naslednji dan, v soboto, 10. maja, in sicer med 10:00 in 12:00 ter 16:00 in 18:00

Razstava spominskih knjig Spominske knjige so bile še do devetdesetih let priljubljen način izražanja naklonjenosti in prijateljstva, še posebej med osnovnošolci. Vanje so svoje misli zapisovale sošolke in sošolci, učitelji, starši, stari starši, prijatelji, duhovniki … Spominske knjige so že zdavnaj nadomestile sodobne tehnologije, a v zadnjem času raziskovalci spominskih knjig vse bolj prepoznavajo njihovo resnično vrednost. Spominske knjige so zanimiv vir biografskih podatkov o ljudeh, ki so vanje pisali, podajajo vpogled v kulturno ozadje oziroma miselnost časa, v katerem so vpisovalci pisali in ustvarjali. Zapise s priljubljenimi izreki, verzi, intimnimi mislimi ... so spremljali raznovrstni likovni elementi: risbe, gravure, fino vezeno okrasje, silhuete iz papirja, kodri las, stisnjene rože in natisnjene komercialne podobice. Najpogostejši likovni motivi so bili girlande, srca in cvetlice, kot so spominčice, vrtnice in nageljni. Spominske knjige so dragoceno pričevanje preteklih dni.

Vsaka svetilka iz zbirke akademskega slikarja Bogdana Čobala ima svojo zgodbo, svoj spomin in svojo zgodovino. In vsak snop svetlobe, ki ga je enkrat oddala, pripoveduje o tem, da ne sme biti prostora za mrak. Genocid v Gazi. Vojna v Ukrajini. Konflikti v Afriki, ki jih skoraj ne zaznamo več. Begunci. Napadi na manjšine. Trumpovo rožljanje z orožjem. V kakšno leto smo vstopili? Kaj bi nam povedala svetilka, ki je ožarila obraz vojaku v blatnem in krvavem jarku? Kaj je pomenila luč ob slovesu? Kaj je videla cestna svetilka na mariborskem mostu? Kako smo si osvetljevali poti? In kaj nam pomeni svetloba v vsakdanjem življenju? Na vsa ta vprašanja in željah po več svetlobe, po lučeh miru, nam bo poskušala odgovoriti razstava Svetloba. Z razstavo poskušamo ne le predstaviti različne svetilke, ki so jih v preteklosti uporabljali naši predniki, temveč v naš mali prostor, v vaš dom, v naše mesto in naš svet pripeljati čim več svetlega, dobrega, lepega, predvsem pa - mir. Ker svetloba je vedno predstavlja svobodo, sožitje in mir. Zato, kot je zapisal pesnik Srečko Kosovel, bodi svetilka, če ni ti mogoče biti človek; ker težko je biti človek. Človek ima samo dve roki, pomagati pa bi moral tisočerim.

Razstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Razstava fotografij mariborske fotografinje Zore Plešnar. To soboto bo še zadnjič na ogled razstava fotografij izjemne mariborske fotografinje 𝐙𝐨𝐫𝐞 𝐏𝐥𝐞š𝐧𝐚𝐫, nato pa bo Trafika ob parku za nekaj časa zaprla svoja vrata – obeta se ji namreč temeljita prenova. 𝘡𝘰𝘳𝘢 𝘗𝘭𝘦š𝘯𝘢𝘳 (1925-2021) 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭𝘢 𝘯𝘢𝘫𝘷𝘪𝘥𝘯𝘦𝘫š𝘢 𝘴𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘧𝘰𝘵𝘰𝘨𝘳𝘢𝘧𝘪𝘯𝘫𝘢 𝘴𝘦𝘥𝘦𝘮𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘪𝘯 𝘰𝘴𝘦𝘮𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘭𝘦𝘵 𝘱𝘳𝘦𝘫š𝘯𝘫𝘦𝘨𝘢 𝘴𝘵𝘰𝘭𝘦𝘵𝘫𝘢. 𝘕𝘫𝘦𝘯𝘢 𝘶𝘮𝘦𝘵𝘯𝘪š𝘬𝘢 𝘱𝘰𝘵 𝘴𝘦 𝘫𝘦 𝘻𝘢č𝘦𝘭𝘢 𝘰𝘣 𝘷𝘬𝘭𝘫𝘶č𝘪𝘵𝘷𝘪 𝘷 𝘮𝘢𝘳𝘪𝘣𝘰𝘳𝘴𝘬𝘪 𝘍𝘰𝘵𝘰𝘬𝘭𝘶𝘣, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭 𝘷 š𝘦𝘴𝘵𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘪𝘯 𝘴𝘦𝘥𝘦𝘮𝘥𝘦𝘴𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘭𝘦𝘵𝘪𝘩 𝘦𝘥𝘦𝘯 𝘯𝘢𝘫𝘶𝘴𝘱𝘦š𝘯𝘦𝘫š𝘪𝘩 𝘧𝘰𝘵𝘰𝘬𝘭𝘶𝘣𝘰𝘷 𝘷 𝘵𝘦𝘥𝘢𝘯𝘫𝘪 𝘑𝘶𝘨𝘰𝘴𝘭𝘢𝘷𝘪𝘫𝘪.

Razstava fotografij mariborske fotografinje Zore Plešnar. Z razstavo Zora se bomo na dan žena v Trafiki ob parku poklonili izjemni mariborski fotografinji Zori Plešnar. Zora Plešnar (1925-2021) je bila najvidnejša slovenska fotografinja sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Njena umetniška pot se je začela ob vključitvi v mariborski Fotoklub, ki je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih eden najuspešnejših fotoklubov v tedanji Jugoslaviji. Dve leti pozneje je − kot edina ženska − sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem in uveljavila vrsto novosti tako v tehničnem kot tudi v izraznem smislu. V okolju odličnih fotografov Fotokluba (Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj, Janko Jelnikar, Branimir Jerneić, Stojan Kerbler) je Zora Plešnar že s svojim prvim ciklom Mimo uveljavila suveren avtorski izraz. Razstava fotografij Zora bo na ogled do 25. marca vsak torek in četrtek od 16.00 – 18.00 ter ob sobotah od 10.00 - 12.00.