Maribor center / Projektni prostor Freske

V zbirki 6 črtic nas Zofka Kveder popelje skozi izbrane zgodbe. Kljub temu da so glavni liki nekaterih moški, so vse zgodbe v svojem bistvu o usodi žensk, ki je vse prej kot prijetna. Ženske so v tistem času bile pomaknjene v ozadje in pogosto doživljale nasilje moških ali drugih žensk nad njimi. Hkrati pa so cerkveni predstavniki slikali sliko idealne, ljubeče, tople družine, ki je le redko bila resnična. Že v prvi zgodbi razgali družino svoje prijateljice, kjer sta se starša ves čas kregala med sabo, tepla otroke in je oče imel, s sodobnimi besedami, odvisnost od alkohola. Prvoosebna pripovedovalka pa je doživljala pomanjkanje in nasilje s strani različnih oseb.Črtice govorijo o prostitutkah, nezakonskih otrocih, trpljenju žensk med porodom in tako avtorica ruši stereotip poročene ženske, ki je predana možu. Zofka Kveder (1878-1926) je bila pisateljica in publicistka. Rodila se je v Ljubljani, ampak se je njena družina že kmalu po rojstvu večkrat selila. Izdala je 10 romanov in 3 dramska dela. V svoja dela je pogosto vključevala temo ženskega vprašanja. Preostali dogodki sezone: 10. 12. 2025 Edouard Louis: Opraviti z Eddyjem14. 1. 2026 Ožbolj Ilaunig: Črni križ pri Hrastovcu11. 2. 2026 Mihail A. Bulgakov: Mojster in Margareta11. 3. 2026 Ana Schnabl: Mojstrovina8. 4. 2026 Thomas Mann: Smrt v Benetkah13. 5. 2026 Manca G. Renko: Živalsko mesto10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni! 

Tokrat se bomo pogovarjali o knjigi Jona Fosse Melanholija I. Pogovor bo ob čaju tekel 9. aprila 2025 ob 19. uri v Freskah (1. nadstropje Vetrinjskega dvora). V biografskem romanu spremljamo tri dni Larsa Herterviga. Po enega v vsakem letu – 1853, 1856 in 1991. V prvem delu je Lars 22-letni norveški študent na umetniški akademiji v Düsseldorfu. Glavna miselna okupacija Larsa je, da danes pride velik umetnik v njegov atelje ocenit njegove slike. Lars hkrati nestrpno pričakuje ta pomemben obisk, hkrati pa dvomi v kvaliteto svojih slik in ostaja v sobi. V najemniškem stanovanju se je zapletel z dosti mlajšo najemodajalkino hčerko, kar vodi v spor z njenim stricem in izgon iz stanovanja. Ob vsem tem pa doživlja vidne halucinacije. Tri leta kasneje ga spremljamo v psihiatričnem zavodu, kjer uporabljajo preštevilne represivne metode. V tretjem delu pa spoznamo odljudnega pisatelja, daljnega Larsovega sorodnika, ki se navduši nad eno od njegovih krajin v Narodni galeriji v Oslu. Ob enem njegovih del začuti nekaj mističnega in preblisk božanskega. V delih Melanholija I in Melanholija II opisuje namišljene dogodke iz življenja resnične osebe – Larsa Herterviga. Jan Fosse (1959) je norveški dramatik, pisatelj in prevajalec. Magistriral je iz književnosti. Sprva je delal kot novinar in učitelj pisanja. Poleg romanov in dram je napisal tudi številne novele, kratke zgodbe, pesniške zbirke in literaturo za otroke. Leta 2023 je za svoja dela prejel Nobelovo nagrado za književnosti. V slovenščino so prevedena štiri dela. Poglaviten razlog zakaj nimamo več prevodov je, ker Fosse piše v “nynorsk” (dobesedno novi norveščini), ki jo uporablja dobrih 10 % Norvežanov. Dogodki te sezone: 14. 5. 2025 Tina Vrščaj: Na Klancu11. 6. 2025. Art Spiegelman: Maus

Naslednje srečanje bomo imeli 12. 3. ob 19. uri v prostoru Freske (1. nadstropje Vetrinjskega dvora). Na srečanju se bomo pogovarjali o knjigi Mihe Mazzinija Kralj ropotajočih duhov. Miha Mazzini nam v večkrat natisnjenem romanu pripoveduje o dvanajstletnem Egonu, ki odrašča v času socialistične Jugoslavije. Egon si želi imeti normalne najstniške probleme, vendar mu to, zaradi različnih zlorab doma in v šoli, ne uspeva.Doma živi z nono, ki je preživela prvo svetovno vojno in halucinira duše mrtvih. Egona sili gledati podobe svetnikov in se opravičevati haluciniranim podobam iz prve svetovne vojne. Hkrati ga mama samohranilka zanemarja in mu nalaga krivdo. Mama in nona sta pa povrhu med sabo skregani, kar Egona dodatno bremeni. Egon v šoli ne najde zatočišča, saj tam doživlja spolno zlorabo s strani učitelja. Trenutke umirjenosti išče v zbiranju vinilk, poslušanju glasbe na sposojenem gramofonu in gledanje filmov. Smisel vidi v tem, da bi kupil svoj gramofon, saj bi tako lažje dobil prijatelje ali celo punco. Na poti do gramofona pa ima mnogo ovir. Miha Mazzini (1961) je slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar. Objavil je več kot 30 proznih del, ki so prevedena v 11 jezikov. Za svoje knjige in filme je prejel več različnih nagrad. Roman Kralj ropotajočih duhov je bil večkrat ponatisnjen in preveden v šest jezikov. Roman je nastal kot nadgradnja scenarija za film Sladke sanje. S to zgodbo se je Mazzini prvič lotil teme svojega odraščanja, ki jo je kasneje raziskoval še v romanih Otroštvo in Osebno. Dogodki te sezone: