DEMM • Buč Kesidi

Maribor center / Glavni trg

18.00–20.00Predigre Že pred večernimi koncerti bodo na prizorišču potekale različne družabne aktivnosti, ki bodo obiskovalce ogrele in pripravile na glasbeni del večera. KMŠ oder tako ni le niz koncertov, ampak celostna izkušnja, kjer se prepletajo druženje, odkrivanje nove glasbe in festivalski utrip mesta. 21.00DEMM Večer odpirajo DEMM, trio prijateljev, ki punk jemljejo po svoje – glasno, neposredno in brez olepševanja. Jan, Marko in Urban ustvarjajo glasbo, ki hkrati zabava, provocira in pusti prostor za razmislek. Njihov izraz temelji na surovi energiji, nalezljivih ritmih in (samo)ironičnem pristopu, ki razbije vsako pretirano resnost. Besedila segajo od vsakdanjih absurditet do bolj družbeno obarvanih tem, vedno z značilnim humorjem. Čeprav pravijo, da so »brez enega hita«, njihov nastop hitro premakne občinstvo. Njihova glasba ni spolirana, je pa iskrena in udarna. DEMM tako poskrbijo za nefiltriran, energičen začetek večera. 22.00Buč KesidiZa njimi nastopa Buč Kesidi, eden vidnejših regionalnih indie-alt pop-rock projektov zadnjih let. Dvojec iz Pančeva združuje kitarski zvok z elektronskimi elementi in izrazito plesno energijo. Njune skladbe so hkrati introspektivne in nalezljive, pogosto zaznamovane z urbanimi temami, odnosi in generacijskimi občutji. Preboj so dosegli z albumom Euforija, ki jih je utrdil kot pomembno ime sodobne regionalne scene. Njihovi koncerti slovijo po močni povezavi s publiko in skoraj klubski evforiji, ki hitro zajame celoten prostor. Z značilnim prepletom melanholije in plesnosti ustvarjajo edinstveno atmosfero. Buč Kesidi večer zaključujeta v energičnem, ritmičnem in čustveno nabitem slogu.

The Volume • Amy’s Escape

Maribor center / Glavni trg

18.00–20.00Predigre Že pred večernimi koncerti bodo na prizorišču potekale različne družabne aktivnosti, ki bodo obiskovalce ogrele in pripravile na glasbeni del večera. KMŠ oder tako ni le niz koncertov, ampak celostna izkušnja, kjer se prepletajo druženje, odkrivanje nove glasbe in festivalski utrip mesta. 20.30The Volume Večer odpirajo The Volume, mlada štiričlanska zasedba, ki jo povezuje tako glasbena izobrazba kot dolgoletno prijateljstvo. Njihova zgodba sega v zgodnja leta, ko so prvi člani že skupaj muzicirali in postopoma oblikovali skupno pot. Danes ustvarjajo na presečišču rocka in alternativnega rocka, pri čemer se ne omejujejo z žanrskimi okvirji. Njihove skladbe nihajo med udarnimi, energičnimi komadi in bolj melanholičnimi, čustveno obarvanimi baladami. Besedila črpajo iz življenjskih tem, kot sta ljubezen in minljivost. Pomemben mejnik zanje predstavlja zmaga na natečaju Cityband, ki jim je odprla vrata na večje odre. The Volume prinaša zrel, a svež zvok ter jasno ambicijo po prodoru na glasbeno sceno. 21.30Amy’s Escape Za njimi nastopa Amy’s Escape, zasedba, ki združuje elemente alternative in punka v izrazito energično celoto. Njihova glasba sega od težkih, čustveno nabitih balad do hitrih in surovih ritmov, prežetih z uporniško energijo. V svojih skladbah prepletajo različne vplive, ki jih na odru nadgradijo z intenzivno izvedbo. Skupino sestavljajo Jernej Ježovnik (kitara, vokal), Žan Žuraj (vokal, kitara), Niko Bogdan (bas) in Janez Tisel (bobni). Njihov zvok je razgiban, a hkrati prepoznaven v svoji neposrednosti. Poseben poudarek dajejo občutku, ki ga ustvarijo v živo. Amy’s Escape večer zaključijo z energičnim, čustvenim in udarnim nastopom.

2Brothers & The Others • Gal Holly Fischer Band

Maribor center / Glavni trg

18.00–20.00Predigre Že pred večernimi koncerti bodo na prizorišču potekale različne družabne aktivnosti, ki bodo obiskovalce ogrele in pripravile na glasbeni del večera. KMŠ oder tako ni le niz koncertov, ampak celostna izkušnja, kjer se prepletajo druženje, odkrivanje nove glasbe in festivalski utrip mesta. 20.302Brothers & The OthersDrugi večer odpirajo 2Brothers & The Others, petčlanski blues-rock bend, ki združuje surovo energijo in uigrano muzikalnost. Skupino sestavljata Tine in Rok Zajc na vokalu, kitari in orglicah, ob njima pa še Domen Mirtič Dolenec na bobnih, Jernej Lah na klaviaturah in Oskar Šonc. Njihova zgodba se je začela na ljubljanskih ulicah, kjer sta brata Zajc kalila svoj nastop in razvijala prepoznaven glasbeni izraz. Danes bend gradi na udarnih solažah, toplih harmonijah in izraziti odrski energiji. Njihova glasba združuje klasične bluesovske vplive z modernejšim rockovskim pristopom. Poseben poudarek dajejo pristnosti in neposrednemu stiku z občinstvom. 2Brothers & The Others tako ponujajo energičen uvod v večer, poln ritma in karakterja. 21.30Gal Holly Fischer Band Za njimi nastopi Gal Holly Fischer Band (GHFB), zasedba, ki že z imenom nakaže svojo sproščeno in samosvojo držo. Svoje začetke so našli v rocku in bluesu, v zadnjem obdobju pa svoj zvok vse bolj usmerjajo proti punk-rockovski energiji. Njihovi nastopi so dinamični in raznoliki, saj poleg klasične rock postave vključujejo tudi instrumente, kot so orglice in saksofon. Skupino sestavljajo Jernej Bizjak (vokal), Gal Vidrih (kitara), Samuel Leban (bas) in Natan Božič (bobni). Njihova glasba temelji na neposrednosti, mladostni energiji in igrivem pristopu do ustvarjanja. Na odru izžarevajo sproščenost in humor, ki se hitro preneseta tudi na občinstvo. Trenutno pripravljajo nov album, s katerim napovedujejo svež material v bližnji prihodnosti.  

Majmunska posla • IDEM

Maribor center / Glavni trg +1 more

18.00–20.00Predigre Že pred večernimi koncerti bodo na prizorišču potekale različne družabne aktivnosti, ki bodo obiskovalce ogrele in pripravile na glasbeni del večera. KMŠ oder tako ni le niz koncertov, ampak celostna izkušnja, kjer se prepletajo druženje, odkrivanje nove glasbe in festivalski utrip mesta. 21.00Majmunska posla Večer odpirajo Majmunska Posla (Monkey Business), domača zasedba, ki že z imenom nakaže svojo igrivo in nepredvidljivo naravo. Njihova glasba spretno prepleta humor in melanholijo, lahkotnost in globino ter združuje elemente prog-folka, alternativnega popa in post-pop eksperimenta. Člani prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar se odraža tudi v raznolikem zvoku in pristopu. Njihove skladbe gradijo na nalezljivih melodijah, ki se hitro prelomijo v energične ritmične izbruhe, ob katerih občinstvo težko ostane pri miru. Besedila segajo od vsakdanjih do rahlo absurdnih tem, vselej z ironičnim in duhovitim podtonom. Na odru izstopajo s sproščeno, zabavno prezenco, prežeto s samoironijo. Majmunska posla tako ponujajo svež, tehnično dovršen in žanrsko razgiban glasbeni izraz. 22.00IDEM Za njimi na oder prihaja IDEM, solo projekt Antuna Aleksa, sicer znanega kot trombonista zasedb Porto Morto in JeboTon Ensambl ter kitarista in pevca skupine Trophy Jump. V tej samostojni zgodbi Antun raziskuje osebne teme skozi sodoben, grenkosladek indie izraz. Njegove skladbe so najprej namenjene njemu samemu, a hitro najdejo pot tudi do širšega občinstva. V dobrih dveh letih je izdal deset singlov ter albuma poyy in CIAO, s katerima je požel odličen odziv. Nastopi po klubih in festivalih v regiji redno potrjujejo njegovo koncertno moč, med drugim tudi z razprodanima večeroma ob promociji albuma CIAO v Zagrebu. Za svoje delo je prejel nagrado Porin za novega izvajalca leta in več nagrad Rock&Off. IDEM prinaša iskren, sodoben in čustveno nabit zaključek večera.

Folkart v mestu – Finska, Paragvaj, Romunija

Maribor center / Glavni trg

37. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL FOLKART24.–28. 6. 2025 Folkart, naše okno v svet Folkart bo ponovno ogrnil naš Maribor v barve svetovne nesnovne kulturne dediščine in nam prikazal tradicijo, ki ohranja predajanje načina dela, obnašanja, običajev, verovanja in vrednot, ki so temelji življenja vsake naslednje generacije. Folklora je veliko več kot le zgolj ohranjanje tradicije. Je pripadnost in spoštovanje. In kultura je osnova obstoja slehernega naroda na svetu. Zato je mariborski Folkart pravi praznik svetovne tradicijske kulture, je naše OKNO V SVET. Nenehno ponavljamo, da je Folkart eden izmed najbolj cenjenih festivalov v folklornem svetu, da je bil kot prvi izmed vseh tovrstnih festivalov na svetu počaščen s pokroviteljstvom UNESCA, da že od samega začetka deluje pod okriljem svetovne organizacije CIOFF®, da … Veliko premalo in ne dovolj pogosto pa izpostavljamo, kolikšno število narodov in držav z vsega sveta smo že gostili v Mariboru, kar je ena največjih odlik in značilnosti našega festivala. V vseh teh letih je na naše domače dvorišče svoje edinstvene zgodbe prinesel praktično ves svet, če izvzamemo Aborigine, Indijance in Tuarege, pa mogoče še Inuite, recimo. So nas pa zato obiskali novozelandski Maori, in to kar trikrat, pa Polinezijci z otoka Rapa-Nui in Havajev, Fidžijci in Guamci, z druge strani sveta so k nam prišli Indo-Mauričani ter Kreoli, Svazijci, Hutujci, Kikuji in Masaji, Burjati, Kabardinci, Uzbeki in Kirgizi iz Tuve, Baškiri in Tatari, kitajski Mongoli in Hani, Kalmiki, bojevniki Osetije in Alanije, Kazahi, turški derviši, Kozaki, Singalci, Filipinci, večina narodov iz držav Latinske Amerike, Srednje Amerike in Karibov ter vsa Evropa, tako s severa, z juga, vzhoda in zahoda. Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike. S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent. Maribor bo poln folklore, pisanih barv in veselih obrazov. Srečevali se bomo v osrčju mesta, na Lentu, ob otvoritvi in zaključku na Glavnem odru festivala na Trgu Leona Štuklja, v Mestnem parku in še kje. Prisrčno vabljeni! Folklorni plesni ansambel Motora, Joensuu Dežela polarnih noči, kjer sonce sije tudi ponoči in kjer je podnevi temno. Dežela savn, več jih je kot avtomobilov, Aurore borealis, srečnih ljudi in starodavnih pravljic. Neukročena laponska divjina. Joulupukki, po naše Božiček, biva v Rovaniemiju. In tradicionalna velikonočna sladica mämmi. Finska je obmorska nordijska država, ki leži najseverneje izmed vseh držav na svetu. Ima približno 168.000 jezer in 179.000 otokov, z največjim arhipelagom na svetu, ki obsega 50.000 otokov. Kar četrtina ozemlja leži znotraj arktičnega kroga, zato polnočno sonce lahko vztraja nekaj dni. Skrajni sever Finske je poleti obsijan od sonca 73 dni, pozimi pa kar 51 dni kraljuje tema. Finci pa so še posebej znani po ljubezni do savnanja. Imajo več savn kot avtomobilov in ta njihova tradicija naj bi segala že 7000 let v preteklost. Finska je izjemno privlačna tudi za turiste z vsega sveta zaradi severnega sija (Aurora borealis), kjer lahko to čudo narave nad arktičnim krogom opazujejo vse od septembra do začetka aprila. Svetovno znana atrakcija pa je tudi Božičkova vas na Laponskem, kjer ima Božiček v mestu Rovaniemi, znanem kot arktična prestolnica, celo svojo lastno pisarno. Skupina Motora prihaja prav z drugega konca Finske, iz Severne Karelije. Ustanovljena je bila leta 1968 in je specializirana za izvajanje veselih ter živahnih karelskih plesov, v svojem repertoarju pa ima tudi ostale finske ljudske plese, kot so kadrilja, polka in valček. Obožujejo pripovedovanje in oživljanje starih ljudskih pravljic. Motora je eden najpomembnejših folklornih ansamblov na Finskem, z več kot 50 leti izkušenj. Ponosni so na to, da predstavljajo finski ljudski ples na najboljši možen način. Skupina je v preteklih letih večkrat dosegla najvišja mesta na državnih plesnih tekmovanjih in leta 2024 prejela naziv »Folklorna skupina leta«, kar je najvišje priznanje na Finskem. Folklorna skupina Paragvaj Rekove, San Antonio Dežela prijaznih, srečnih ljudi. Sopa paraguaya in preste chipas. Slapovi Monday Ytororõ in jez Itaipu, največja hidroelektrarna na svetu. Slavni namizni prti Ao po’i. Paragvajska mornarica brez obale, prestolnica Asunción, eno najstarejših mest v Južni Ameriki in jezuitski misijoni Guaranov. Ta celinska država v Južni Ameriki leži ob bregovih reke Paragvaj ter meji na Bolivijo, Brazilijo in Argentino. Kljub temu, da je ena od zgolj dveh celinskih držav Južne Amerike, ima na rekah Paragvaj in Parana plaže, pristanišča ter izhod na Atlantski ocean. Življenje prebivalcev je trdo. Oblikovala ga je kruta zgodovina, vse od prihoda španskih konkvistadorjev v 16. stoletju. Po izgonu jezuitov s španskih ozemelj je Paragvaj postal obrobna kolonija, ki mu je vladala vrsta avtoritativnih vlad, vojaških diktatur, uničevale pa so ga tudi katastrofalne vojne v 19. in celo 20. stoletju. Kljub temu pa je Paragvaj dežela izjemno prijaznih ljudi, ki kljub težkim pogojem za življenje veljajo za srečne. Večina prebivalstva je mesticev, kultura Guarani pa je izjemno vplivna. Skupina Paragvaj Rekove združuje profesionalne plesne navdušence, z glavnim ciljem širjenja paragvajske kulture po svetu. Vsi člani se osredotočajo na vsako podrobnost in spoštujejo svoje nacionalne barve. Udeležujejo se najvidnejših svetovnih festivalov in s ponosom predstavljajo najboljše iz paragvajske folklore. Čeprav niso deležni finančne podpore vlade, so si kljub temu zadali nalogo in prevzeli odgovornost za promocijo paragvajske ljudske tradicije po vsem svetu. Na odrih ponujajo edinstveno predstavo s profesionalnimi umetniki, s tradicionalnimi in ljudskimi plesi, kot so med drugim Galo pera, izbor paragvajskih polk za ples s steklenicami in poseben ples s podeželja, al Arriero. Njihovi kostumi so barviti, posebni, a popolnoma v skladu s podobo prednikov. Državni folklorni ansambel Transilvania, Baia Mare Dežela kontrastov, gostoljubnih ljudi in grofa Drakule. Transfagarasan, najlepša in najbolj razburljiva cesta na svetu. Urejena, sodobna mesta. Bukarešta kot »Pariz vzhoda« in skromno, revno podeželje. Konjske vprege in gradovi, polni umetnin. Francesco Illy in Nadia Comaneci. Z združitvijo podonavskih kneževin Moldavije in Vlaške je leta 1859 nastala država, šele leta 1866 uradno imenovana Romunija. Je največja država jugovzhodnega dela Evrope. Razgibana pokrajina je razporejena med Karpate, moldavsko in transilvansko planoto ter Panonsko nižino in Vlaško višavje. Kulturna dediščina Romunije je odlično ohranjena. Romunski jezik je star 1700 let. V Jami kosti so odkrili najzgodnejši fosil Homo sapiensa, ocena njegove starosti je 37.800 do 42.000 let. Ljudje so predvsem na podeželju izjemno prijazni, gostoljubni in odprti, čeprav dajejo vtis mrkih ljudi, kar pa naj bi bila posledica dolgoletnega vladajočega režima in tiranstva enega najbolj krutih evropskih voditeljev Nicolaja Ceausesca. Prijel se ga je vzdevek Drakula 20. stoletja. In ravno grof Drakula je velik magnet za turistično srenjo; v Transilvanijo, polno srednjeveških naselij, gotskih gradov in strmih gora se zgrinja na tisoče turistov. Izmišljen lik grofa Drakule, ki ga je ustvaril irski pisatelj Bram Stoker, je najbolj razvpit vampir, saj so mu filmske upodobitve prinesle svetovno slavo. Državni folklorni ansambel Transilvanija s sedežem v kraju Baia Mare v okrožju Maramureş je bil ustanovljen leta 1959 kot institucija s statusom pravne osebe in samostojnim programom dejavnosti. Bogato folklorno ljudsko izročilo romunskega naroda ohranja iz roda v rod v nespremenjeni obliki. Transilvanski ansambel opravlja svoje poslanstvo z visoko pristnostjo in predanostjo, gostovali pa so že na petih celinah sveta. Posebna dragocenost so njihove noše, ki so biseri ročne ljudske umetnosti s podrobnim odtisom domačega ljudskega stila, ki se popolnoma sklada z njihovim repertoarjem.

Stiske iz omaric

Maribor center / Glavni trg

Ob evropskem tednu duševnega zdravja Narodni dom Maribor v sodelovanju z UNICEF Slovenija na Glavni trg v Mariboru postavlja 90 šolskih omaric z anonimnimi zgodbami otrok in mladih o duševnih stiskah. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki ga je UNICEF Slovenija lansirali ob svetovnem dnevu duševnega zdravja oktobra lani v Ljubljani. Namen je normalizirati pogovore o čustvih in stiskah med otroki in mladimi. Potrebe otrok in mladih v Sloveniji ter sistem obravnave duševnega zdravja terjajo okrepitev podpornih storitev ter boljšo dostopnost in odzivnost sistema, zato nadaljujemo z aktivnostmi. Kampanja je del dolgoročnega projekta o duševnem zdravju Kako se počutiš?, s katerim si UNICEF Slovenija prizadeva naslavljati sistemske vrzeli, destigmatizirati pogovor o duševnem zdravju, kot tudi krepiti kompetence pedagoškega osebja za usmerjeno delo z otroki za krepitev psihosocialne prožnosti. Kampanjo je s poslikavo omaric – svojo umetniško interpretacijo duševnih stisk otrok in mladih – podprl tudi svetovno priznani slovenski umetnik Evgen Čopi Gorišek. Duševno zdravje otrok in mladih je namreč pomemben napovednik zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Takojšnja obravnava je lahko ključna za nadaljnji potek bolezni. Pedagoški in mladinski delavci so preobremenjeni in preslabo opremljeni za prepoznavo stisk in regulacijo čustvenih stanj otrok. Zaznavamo tudi porast primerov medvrstniškega nasilja, slabih medvrstniških odnosov, poslabšanja skupinske dinamike v vrtcih in šolah ter porast asocialnih vedenj, kar vpliva na povečanje težav v vrtcih in šolah. Vabimo vas, da se nam pridružite 20. maja ob 11. uri na Glavnem trgu v Mariboru, ko bomo simbolično odprli omarice. Tako bomo stiske otrok postavili vsem pred oči, ker ne smejo ostati skrite in se je o njih potrebno pogovarjati, saj je to prvi korak do rešitve. Omarice bodo na ogled od 20. do 24. maja. Več na www.unicef.si/kakosepocutis/stiske-iz-omaric

Sokijevih 130 bobnarjev

Maribor center / Glavni trg

Bobni bodo ponovno odmevali po Glavnem trgu!

Božična tržnica

Maribor center / Glavni trg

Pristna in kakovostna darila!

Štoparski vodnik ob koncu Zemlje

Maribor center / Glavni trg

Z mladimi prostovoljci, ki delujejo v skupini “Mladi za mesta proti podnebnim spremembam” in v programu Evropske solidarnostne enote, v soboto, 23. 4. 2022, obeležujemo Dan Zemlje z javnim dogodkom, ki bo izpostavljal posledice podnebnih sprememb podnebne krize za mesto. Na dogodku bodo mladi sprva z dr. Igorjem Žiberno, geografom in klimatologom ter dr. Majo Simoneti, krajinsko arhitektko, spregovorile_i o posledicah podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih pojavov in načinih blaženja le-teh ter prilagajanja nanje. Nato bodo z okoljskima aktivistoma Izidorjem Ostanom Ožboltom in Maticem Primcem spregovorili o političnih, ekonomskih in družbenih vidikih podnebne krize. Dogodek bodo popestrili glasbeni nastopi Maruše Kunst in Gašperja Dreva, skupine Žugam ti s pestjo in raperja Ama Socialca. Za glasbo in prijetno vzdušje bo na trgu tekom dogodka skrbel poptrsh. Prav tako bo na Glavnem trgu vzpostavljen zelen kotiček za ljubitelje izmenjave rastlin in semen, zato prinesite svoja semena in sadike, ki jih boste lahko izmenjali tekom dogodka.