Galerija Media Nox

RAZSTAVA ANE MALNARBE COMING29. oktober - 20. november 2025 // Galerija Media NoxV Galeriji Media Nox bo v sredo, 29. oktobra 2025, ob 18. uri odprtje razstava likovnih del mlade umetnice Ane Malnar z naslovomo Be coming. Razstava, katere kurtorka je Rebeka Tašič, bo na ogled do 20. novembra 2025. Mlada umetnica Ana Malnar se v svoji slikarski razstavi predstavlja z deli, ki ponujajo večplastno interpretacijo. Že sam naslov z besedno igro razgalja raznolikost konceptov, ki pa so predvsem odvisni od gledalčevega razmišljanja in dojemanja. Ti se razpenjajo od ironičnih do provokativnih in omogočajo nadaljno odprtost za tematiziranje in diskurz o samih delih.

NATEČAJ VABLJENI MLADIRAZSTAVA VABLJENI MLADIOtvoritev: sreda, 9. julij 2025 // 18.00 // Galerija Media NoxV sredo, 9. julij 2025, bo ob 18. uri v Galeriji MEdia Nox otvoritev razstave, ki je nastala v sklopu natečaja Vabljeni mladi. Sočasno z razstavo Vabljeni mladi 2025 se bo odprla tudi razstava lanskih nagrajenk natečaja v Galeriji DLUM.Razpis Vabljeni mladi obeležuje že 25 let. Društvo likovnih umetnikov vsako leto povabi mlajšo generacijo, da žirijo prepriča brez ozira na izobrazbo ali predhodne razstavne uspehe, s tem pa omogoča, da se ustvarjalci iz vseh poti življenja predstavijo kot perspektivni umetniki in pridobijo prostor v galerijah – morda tudi prvič. V atmosferi konstantnih rezov v kulturno, umetniško in kritiško delo so odprti pozivi način, da se iz postavi vztrajnost kreativnosti ter nadaljuje rdeča nit sodobne umetnosti, ki temelji na konstantnih preobrazbah, niansah in eksperimentaciji, predvsem pa uporu komodifikaciji in kapitalistični ideologiji, ki nenehno mejita zmožnosti delovanja v umetniški sferi. Namen razpisa kljub njegovemu žirantskemu (Natalija Juhart Brglez, Matjaž Duh, Katja Felle, Sara Nuša Golob Grabner, Nina Jeza, Anja Seničar, Matej Sitar) in nagrajevalnemu značaju ni hierarhija, temveč dajanje priložnosti in vidnosti čim več novim ustvarjalcem znotraj zmožnosti sodelujočih ustanov. Prav zato letos natečaj ni imel razpisane krovne teme in je dopuščal, da poslane prijave v več medijih same govorijo o kolektivnih interesih, raziskovalnih poljih, emotivnih premikih razvidnih skozi umetniška dela ter oblikujejo prikaz usmeritve mlajše generacije. Razstavljajo: Ana Malnar, Ema Širec, Gaja Lapajne Stanič, Janez Škrlec, Kaja Podgoršek, Katarina Kolenc, Maruša Pajnič, Matej Zupan, Matevž Čebašek, Nina Borg, Olja Simčič, Patrik Frajzman Iaqua, Renato Arnejčič, Santana Bojić,  Tjaša Bon, Vid Svetina, Žiga KelencKuratorka: Sara Nuša Golob GrabnerRazstava je nastala v sodelovanju med Galerijo DLUM in Galerijo Media Nox (MKC Maribor)Sočasno z razstavo Vabljeni mladi 2025 se bo odprla tudi razstava lanskih nagrajenk natečaja (Nagrajenke Primavera 2025) v Galeriji DLUM (Razstavljajo: Olja Grubić, Jasmina Grudnik in Ana Ščuka). 

MLADE ARKADEVita Čepič: Lahkotnost bivanjaOdprtje: sreda, 18. junij 2025 // 18.00 // Galerija Media NoxV sredo, 18. junija 2025, ob 18. uri v zunanjem razstavišču Mlade arkade pred Galerijo Media Nox vrata uradno odpira razstava Vite Čepič: The Lightness of Being / Lahkotnost bivanja. Kuratorka razstave je Martina Frangež.Iz besedila kuratorke Martine Frangež: ‘‘Vita Čepič se v razstavišču Mlade arkade predstavlja s serijo Lahkotnost bivanja. Deli odlikuje simbioza abstraktnih potez in figuralike, ki skozi izrisane ali nakazane podobe odkriva eksistencialna vprašanja – v Lahkotnosti bivanja se umetnica posveča (in skozi ustvarjanje kontinuirano odkriva odgovor) večnemu vprašanju – kaj pomeni biti lahkoten, igriv, a vendar zavesten in polno prisoten ter kako skozi življenje prehajamo med igrivostjo mladosti in umirjeno modrostjo staranja.Dela so nastala z barvami iz naravnih pigmentov, ki jih umetnica pridobiva sama. Proces in ritual transformacije surove zemlje v edinstveno slikarsko barvo ji omogoča želeno teksturo in umetnico navdihuje in poglobi njeno povezavo z naravo - kot sama pravi:" Skozi zbiranje prsti, njeno mletje, sejanje in pripravo pigmentov vzpostavljam neposreden stik s krajem in njegovo snovnostjo. Zemlja tako ni le vir barve, temveč tudi metafora narave in orodje upora proti hitrim, površinskim estetikam sodobnega časa.’’Vita Čepič (1995, Ljubljana) je sodobna umetnica, ki trenutno živi v Ljubljani. Leta 2022 je diplomirala pri doc. mag. Anji Jerčič Jakob na Oddelku za Likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer nadaljuje magistrski študij. Akademsko udejstvovanje dopolnjuje z delom demonstratorke z doc. mag. Mojco Zlokarnik na Pedagoški fakulteti. Predstavljena je v domačih in tujih zasebnih zbirkah. Sodelovala je na samostojnih in številnih skupinskih razstavah. Njena dela so bila razstavljena v Galeriji Media Nox, Galeriji Kocka, Mali galeriji Banke Slovenije, Galeriji Srečišče, večkrat v Galeriji UL PEF, Univerze v Ljubljani ter na projektu V naročju kulturne in naravne dediščine, ki je potekal v okviru projekta Hiša na hribu. Njeno delo je bilo uvrščeno tudi na skupinski razstavi v Galeriji Franceta Miheliča v Škofji Loki v okviru BIEN-a 2023, kjer je sodelovala tudi na okrogli mizi Karbonizacija in France Mihelič.

RAZSTAVA V GALERIJI MEDIA NOXVID SMREKAR: SPIM. VIDIM?Torek, 10. junij 2025 // 20:00 // Galerija Media NoxV Galeriji Media Nox bo v torek, 10. junija 2025, ob 20. uri odprtje razstave Spim. Vidim? mladega umetnika Vida Smrekarja. Kuratorka razstave je Sara Nuša Golob Grabner.

KULTURNA ČETRT ŽIDOVSKAMEDNARODNI DAN MUZEJEVNedelja, 18. maj 2025 // 10.00-16.00 // Galerija Media NoxV nedeljo, 18. maja 2025, obeležujemo mednarodni dan muzejev, ki se mu pridružuje tudi naša Galerija Media Nox. Galerija bo, tako kot druge kulturne ustanove, združene v Kulturno četrt Židovska, ta dan odprta med 10. in 16. uro.

RAZSTAVA PETRE BERČANNEIZREČENOSreda, 19. februar 2025 // 18:00 // Galerija Media NoxV sredo, 19. februarja 2025, se ob 18. uri v Galeriji Media Nox odpira konceptualna razstava Neizrečeno umetnice Petre Berčan. Kuratorka je Sara Nuša Golob Grabner, razstava pa bo v galeriji na ogled do 9. aprila 2025.Znak sam po sebi nima pomena dokler mu ga ne pripišemo – ko pride do asociiranja pomena s podobo, je lahko znak karkoli. Prav to je intenzivno raziskovala semiotika, kjer je ogromen doprinos ustvaril Ferdinand de Saussure, ko je ustvaril dvodelni model znaka in izpostavil popolno arbitrarnost jezika. Lingvistični znak funkcionira kot povezava med konceptom in zvočnim vzorcem, oboje pa nima konkretne logične povezave s stvarjo, ki jo želimo poimenovati oziroma sestaviti v pomensko verigo znakov. V veliki meri je naš pristop do oblikovanja jezika intuitiven, onomatopoetičen, sinestetičen, predvsem pa ga dojemamo kot samoumevnega čeprav to ni. Petra Berčan je raziskovala karakter simbolov latinice in se v ustvarjalnem procesu igrala z združevanjem enakih simbolov. Reformirala je črke – simbole, ki jih poznamo kot pomensko očitne, raziskovala kako se prekrivajo, kakšne nove vzorce in nasičenost ustvarjajo ter izdelala slike z željo da bi se z razdalje zaznalo kako črke med sabo različno šumijo. Zaradi prepoznave sinestezije v lastnem procesu, ki simbole osmisli tudi kot samostojne entitete – na nekem nivoju živeče organizme, umetnica svoje ponavljajoče simbole predstavlja tudi z videom in ritmičnim a ostrim zvokom tipkanja, ki jasno narekuje disciplino v okrožju znakovnega sistema – samega po sebi abstraktnega in upogljivega. Podobno kot je Roman Opalka pristopil k svojim numeričnim slikam 1965/1–∞, da bi skozi repeticijo geste in goščenjem simbolov ujel in razumel progresijo časa, je umetnica s procesom ponavljanja raziskovala svoje zanimanje reda, geometričnih oblik vzorcev in prek tipkanja kot mantre razčlenjevala tudi samo sebe ter našla umirjenost v vizualnem redu ter ponavljanju zvokov tipkarskega stroja. Ob ogledu urejenih in minimalističnih del smo soočeni z veliko stopnjo zgostitve, ki na prvi pogled uspe komunicirati šum, ta pa govori tudi o umetničini poti skozi frustracijo, ki zaradi želje po soočenju s lastnim introspektivnim neredom vodi do popolne simetrije in čistosti. Gre za umetnost, kjer je proces njenega nastanka enako ali še bolj pomemben od končnega rezultata. Spomni nas na Franny iz Salingerjeve knjige Franny in Zooey, ki se je v trenutku miselnega kaosa s nenehnim in zaporednim ponavljanjem kratke molitve trudila uskladiti besede s svojim srčnim utripom in prek tega globlje razumeti svet, ki jo obkroža. Navidezno preprosta dela s svojimi formalnimi lastnostmi razkrivajo pomembnost umetnosti, ki svojo vsebino le nakaže in od nas zahteva, da jo razčlenimo na številne plasti in kontradikcije. Srečajo se prevpraševanje samoumevnosti vsakodnevnih vizualnih informacij, zanašanje na navidezno trdne temelje obstoja, ki ob poskusu ureditve razkrijejo svojo nestalnost in samorefleksija, ki je tudi izven umetniškega postopka običajno razkrita skozi procesualnost, ponavljanje in iskanje neodkritega v že poznanem. O UMETNICIPetra Berčan (1998) je multimedijska umetnica in diplomirana oblikovalka unikatov, ki je leta 2022 končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani - smer steklo in keramika. Deluje na področjih kot so fotografija, skulptura, ilustracija in oblikovanje keramike. Tekom študija je sodelovala na skupinskih razstavah v Mestni galeriji Ljubljana, galeriji Meduza v Kopru ter galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Pred kratkim pa je imela kot zmagovalka Zine Vitrine poziva, svojo prvo samostojno fotografsko razstavo v galeriji Kamera pod okriljem galerije DobraVaga. 

PREŠERNOV DAN V GALERIJI MEDIA NOXVODEN OGLED RAZSTAVE OD VOJAŠKEGA ČINA DO PESNIŠKEGA PERESA: IZBRANI SPOMENIKI RUDOLFU MAISTRU OB 150-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVASobota, 8. februar 2025 // 11:00 // Galerija Media NoxNa Prešernov dan, v soboto, 8. februarja 2025, bo v Galeriji Media Nox ob 11. uri voden ogled po razstavi Od vojaškega čina do pesniškega peresa: izbrani spomeniki Rudolfu Maistru ob 150-letnici njegovega rojstva. Razstavo so v sklopu projekta Mladi kustos pripravili študenti Oddelka za umetnostno zgodovino Filozfske fakultete Univerze v Mariboru.Leto 2024 je bilo posvečeno generalu Rudolfu Maistru kot poklon njegovim zaslugam za slovenski narod. Minilo je namreč 150 let od njegovega rojstva, leta 1874 v Kamniku, in 90 let od njegove smrti, leta 1934 na Uncu pri Rakeku. Študentom 3. letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se nam je zato zdelo primerno, da razstavo v Galeriji Media Nox posvetimo upodobitvam generala Rudolfa Maistra, specifično njegovim javnim plastikam. Ob našem preučevanju spomenikov Rudolfa Maistra smo se ukvarjali tako z dvojnostjo upodabljanja njegove osebnosti kot vojaka in pesnika kakor tudi s problematiko naglaševanja njegovih upodobitev kot simbola slovenstva, kar je Maister postal že pred svojo smrtjo. Vse to se odraža na samih delih, njihovi postavitvi in politični kontroverznosti nekaterih izbranih spomenikov. Avtorji razstave: Ksenija Čegovnik, Maj Horvat, Maja Horvat, Žiga Šeruga, Sara VrbanecRazstava je nastala v okviru projekta Mladi kustos Mladinskega kulturnega centra Maribor in v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.

RAZSTAVA V SKLOPU PROJEKTA MLADI KUSTOSOD VOJAŠKEGA ČINA DO PESNIŠKEGA PERESASreda, 15. januar 2025 // 18:00 // Galerija Media NoxV sredo, 15. januarja 2025, bo v Galeriji Media Nox odprtje razstave Od vojaškega čina do pesniškega peresa: Izbrani spomeniki Rudolfa Maistra ob 150-letnici njegovega rojstva, ki bo postavljena v sklopu projekta Mladi kustos. Avtorji razstave so študenti oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Na ogled bo do 13. februarja 2025.Leto 2024 je bilo posvečeno generalu Rudolfu Maistru kot poklon njegovim zaslugam za slovenski narod. Minilo je namreč 150 let od njegovega rojstva, leta 1874 v Kamniku, in 90 let od njegove smrti, leta 1934 na Uncu pri Rakeku. Študentom 3. letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se nam je zato zdelo primerno, da razstavo v Galeriji Media Nox posvetimo upodobitvam generala Rudolfa Maistra, specifično njegovim javnim plastikam. Ob našem preučevanju spomenikov Rudolfa Maistra smo se ukvarjali tako z dvojnostjo upodabljanja njegove osebnosti kot vojaka in pesnika kakor tudi s problematiko naglaševanja njegovih upodobitev kot simbola slovenstva, kar je Maister postal že pred svojo smrtjo. Vse to se odraža na samih delih, njihovi postavitvi in politični kontroverznosti nekaterih izbranih spomenikov. Avtorji razstave: Ksenija Čegovnik, Maj Horvat, Maja Horvat, Žiga Šeruga, Sara VrbanecRazstava je nastala v okviru projekta Mladi kustos Mladinskega kulturnega centra Maribor in v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.

Razstava del študentk in študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru PREHAJANJA27. 11. 2024 – 9. 1. 2025 // Galerija Media NoxV sredo, 27. novembra, se ob 18. uri v Galeriji Media Nox odpira razstava del študentk in študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Razstava bo na ogled do 9. januarja 2025.Mentorji: Darko Golija, Samuel Grajfoner, Robert Lozar, Oto Rimele, Dušan Zidar Razstava bo na ogled do četrtka, 9. januarja 2025. Produkcija: Mladinski kulturni center Maribor