Univerzitetna knjižnica Maribor

Američan Felix Dohnal se v družinski sagi, ki je pred nami, poda po poteh umrlega očeta v njegovem rodnem večkulturnem mestu, da bi našel nepoznani delček sebe. Knjigo bodo predstavili prevajalka Urška P. Černe, avtorica enega izmed spremnih besedil Lučka Zorko in urednik in založnik Primož Premzl. Avtofikcijski roman, v katerem ne manjka zgodovinskih, intimnih, družinskih in družbenih zasukov, pa tudi velikih vprašanj, ki si jih človeštvo zmerom znova zastavlja. Roman Iskanje sledi (v izvirniku Recherche, 1996) pa je tudi eden redkih nemških romanov, ki se dogaja pretežno v Mariboru kmalu po osamosvojitvi Slovenije. Paul Blaha je bil rojen leta 1925 v Mariboru, kjer je do leta 1943 preživljal mladost. Po vojni je najprej deloval v Linzu, od leta 1955 naprej pa na Dunaju kot novinar, gledališki kritik, gledališki intendant, režiser in pisatelj. Dogodek soorganizirata Umetniški kabinet Primož Premzl in Univerzitetna knjižnica Maribor.

Vabimo vas na predavanje dr. Jerneje Ferlež in dr. Tymoteusza Króla Družina Biesik in Maribor: Življenje in ustvarjalnost mariborskih fotografov Ladislava in Olge Biesik ter vilamovskega pesnika Floriana Biesika. Od leta 1909 je v Mariboru deloval fotografski atelje Makart, ki sta ga vodila zakonca Ladislav in Olga Biesik. Jerneja Ferlež bo predstavila fotografsko dejavnost in življenje Biesikovih v Mariboru ter izbor fotografij ateljeja Makart, ki so se ohranile v javnih in zasebnih zbirkah, Tymoteusz Król pa bo spregovoril o Ladislavovem očetu Florianu Biesiku (1850–1926), ki velja za najpomembnejšega pesnika Vilamovcev in utemeljitelja knjižne vilamovščine. Predstavil bo njegovo življenje in delo, etnični in zgodovinski okvir ter družinske povezave z Mariborom. Tymoteusz Król bo predaval v angleškem, Jerneja Ferlež pa v slovenskem jeziku. Veseli bomo vašega obiska in sodelovanja!

Knjiga Milana Predana v strnjeni obliki, z obilico imen in podatkov ter obogatena z zgodbami iz ozadja, prinaša kratek prerez delovanja socialistične izvršne oblasti v Sloveniji. Pogovor z avtorjem bo vodil Stane Kocutar. Četrtek, 15. januar 2026, 17.00, Glazerjeva dvorana Knjiga Milana Predana V senci pod zvezdo v strnjeni obliki, z obilico imen in podatkov ter obogatena z zgodbami iz ozadja, prinaša kratek prerez delovanja socialistične izvršne oblasti v Sloveniji. Hkrati osvežuje spomin na ljudi in dogodke, ki so del narodove preteklosti, a smo jih po prehodu v novo obdobje slovenske zgodovine odrinili na rob. Ne obuja jugonostalgije, temveč skuša k obravnavi tistega časa prispevati s hladno glavo, brez skrajnosti, v katere rado zanaša generacijo, ki ga je doživela, razpeto med zgražanjem nad desetletji komunistične diktature in poveličevanjem socialnih blagodati bivšega sistema. Pogovor z avtorjem bo vodil Stane Kocutar. Veseli bomo vašega obiska!

Gostji Zasedanj s knjigami, ki jih posvečamo obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, bosta lanski Prešernovi nagrajenki kiparka Dragica Čadež, prejemnica Prešernove nagrade, in pisateljica Nataša Kramberger, prejemnica nagrade Prešernovega sklada. Okvir pogovora bo knjiga Kaj le v sebi nosiš, ki je lani izšla v založništvu Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac in drugimi institucijami. Knjiga Kaj le v sebi nosiš povezuje kiparske podobe Dragice Čadež in besedila Nataše Kramberger v širši razmislek o umetnosti, naravi in človeku v nemirnem času. V dialogu ustvarjalk se osebno prepleta s skupnim, realnost pa z umetnostjo. Galerija s knjigo nadaljuje tradicijo predstavljanja Prešernovih nagrajencev skozi likovno in literarno ustvarjanje. Pogovor bo usmerjala urednica kulturne redakcije Večera in literarna kritičarka Petra Vidali. Kulturnemu prazniku posvečamo tudi razstavo Z lastno roko v Likovnem razstavišču. Veseli bomo vašega obiska!

Pridružite se nam in morda povabite še koga v našo skupino bralcev in sogovorcev. V sklopu cikla Prebranke vas vabimo na naše naslednje srečanje ob knjigi Ivana Čuka, Alenke Puhar in Aleksa Lea Vesta Gospod Leon Štukelj in Tovarišija. Srečujemo se ob knjigah različnih žanrov – od leposlovnih in strokovnih do poljudnoznanstvenih. Knjige skupaj z vami izbiramo bibliotekarji Univerzitetne knjižnice Maribor, ki pogovore tudi moderiramo. Tokratno srečanje bo potekalo v sodelovanju s člani projekta Olymp. "Eden vrhuncev otvoritvene slovesnosti na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je bil prihod najbolj znanih nosilcev zlatih olimpijskih kolajn v areno štadiona. Val navdušenja je preplavil vse prisotne, ko je Leon Štukelj kot najstarejši olimpionik z mladostnim korakom hitel na oder in odzdravljal navdušeni množici." (Odlomek iz knjige) Veselimo se vašega obiska!

Univerzitetna knjižnica Maribor v Kulturnem dnevniku sodeluje pri informacijskem opismenjevanju osnovnošolcev – Kako nastane knjiga. Program izvaja slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar UKM Borut Gombač. Učenci se seznanijo z avtorjevo idejo za nastanek pesmi/knjige, ki jo preko delavnice nadgradijo z informacijami o sodelujočih pri nastanku knjige (pisatelj, ilustrator, urednik, založnik, tiskar). V nadaljevanju sledi rokerski sprehod po mestnem jedru, ki ga pripravlja skupina Rajzefiber. Od Lačnih Franzov do Nece Falk, od Pohorje Express do Preporoda, vsi ti so v svojih pesmih na svoj način postavili spomenik našemu mestu. »Rokerski sprehod« popelje učence po kotičkih mesta, kjer besedila, ki jih pojejo, niso le odpeti verzi, ampak dobijo tudi sliko, svoj pomen. Naj bo mesto »na severu te male domovine« še »tak fejst noro«, in četudi je Drava včasih spominjala na »reko puno klora«, naša ljubezen do njega je bila vedno iskrena in trdna »kot dravski most«. Sprehodimo se skozi čisto pravo rokersko mesto. Kulturni dnevnik je za udeležence, organizirane šolske skupine, brezplačen projekt, ki je nastal z namenom, da spodbudimo šolajočo se mladino k lastnemu angažmaju in ustvarjanju ter obisku kulturnih ustanov, hkrati pa jim omogočimo, da čim bolje spoznajo različne poklice s področja kulture.