Univerzitetna knjižnica Maribor

Gostji Zasedanj s knjigami, ki jih posvečamo obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, bosta lanski Prešernovi nagrajenki kiparka Dragica Čadež, prejemnica Prešernove nagrade, in pisateljica Nataša Kramberger, prejemnica nagrade Prešernovega sklada. Okvir pogovora bo knjiga Kaj le v sebi nosiš, ki je lani izšla v založništvu Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac in drugimi institucijami. Knjiga Kaj le v sebi nosiš povezuje kiparske podobe Dragice Čadež in besedila Nataše Kramberger v širši razmislek o umetnosti, naravi in človeku v nemirnem času. V dialogu ustvarjalk se osebno prepleta s skupnim, realnost pa z umetnostjo. Galerija s knjigo nadaljuje tradicijo predstavljanja Prešernovih nagrajencev skozi likovno in literarno ustvarjanje. Pogovor bo usmerjala urednica kulturne redakcije Večera in literarna kritičarka Petra Vidali. Kulturnemu prazniku posvečamo tudi razstavo Z lastno roko v Likovnem razstavišču. Veseli bomo vašega obiska!

Pridružite se nam in morda povabite še koga v našo skupino bralcev in sogovorcev. V sklopu cikla Prebranke vas vabimo na naše naslednje srečanje ob knjigi Ivana Čuka, Alenke Puhar in Aleksa Lea Vesta Gospod Leon Štukelj in Tovarišija. Srečujemo se ob knjigah različnih žanrov – od leposlovnih in strokovnih do poljudnoznanstvenih. Knjige skupaj z vami izbiramo bibliotekarji Univerzitetne knjižnice Maribor, ki pogovore tudi moderiramo. Tokratno srečanje bo potekalo v sodelovanju s člani projekta Olymp. "Eden vrhuncev otvoritvene slovesnosti na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je bil prihod najbolj znanih nosilcev zlatih olimpijskih kolajn v areno štadiona. Val navdušenja je preplavil vse prisotne, ko je Leon Štukelj kot najstarejši olimpionik z mladostnim korakom hitel na oder in odzdravljal navdušeni množici." (Odlomek iz knjige) Veselimo se vašega obiska!

Univerzitetna knjižnica Maribor v Kulturnem dnevniku sodeluje pri informacijskem opismenjevanju osnovnošolcev – Kako nastane knjiga. Program izvaja slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar UKM Borut Gombač. Učenci se seznanijo z avtorjevo idejo za nastanek pesmi/knjige, ki jo preko delavnice nadgradijo z informacijami o sodelujočih pri nastanku knjige (pisatelj, ilustrator, urednik, založnik, tiskar). V nadaljevanju sledi rokerski sprehod po mestnem jedru, ki ga pripravlja skupina Rajzefiber. Od Lačnih Franzov do Nece Falk, od Pohorje Express do Preporoda, vsi ti so v svojih pesmih na svoj način postavili spomenik našemu mestu. »Rokerski sprehod« popelje učence po kotičkih mesta, kjer besedila, ki jih pojejo, niso le odpeti verzi, ampak dobijo tudi sliko, svoj pomen. Naj bo mesto »na severu te male domovine« še »tak fejst noro«, in četudi je Drava včasih spominjala na »reko puno klora«, naša ljubezen do njega je bila vedno iskrena in trdna »kot dravski most«. Sprehodimo se skozi čisto pravo rokersko mesto. Kulturni dnevnik je za udeležence, organizirane šolske skupine, brezplačen projekt, ki je nastal z namenom, da spodbudimo šolajočo se mladino k lastnemu angažmaju in ustvarjanju ter obisku kulturnih ustanov, hkrati pa jim omogočimo, da čim bolje spoznajo različne poklice s področja kulture.

Pri Mohorjevi Celovec je izšla monografija ddr. Nataše Golob, ki pomeni pravi prelom v dosedanjem razumevanju kulturnega in znanstvenega življenja v slovenskem prostoru od pozne antike do časa reformacije. Obdobje približno 1300 let, za katerega smo si pogosto ustvarjali klišejsko predstavo o provincialnosti, nepismenosti, vsesplošni zaostalosti in duhovni revščini, ddr. Nataša Golob »napolni« s skoraj 1500 imeni ljudi, ki so delovali na naših tleh in so izstopali tudi v evropskih okvirih – učitelji, univerzitetni profesorji in rektorji, zdravniki, biologi, matematiki, filologi, pisatelji leposlovja, astronomi, knjižničarji, pisarji in prepisovalci, grofi in knezi, slikarji, škofi in nadškofi, pa tudi opati, botaniki, fiziki, slovaropisci in še in še … Predstavila jo bosta urednik Tine Logar z uvodnimi besedami ter avtorica univ. prof. ddr. Nataša Golob s predavanjem, v katerem se bo posebej posvetila mariborskemu okolju. Veseli bomo vašega obiska!

Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. V Likovnem razstavišču bo prikazana zgodovina revije po uredniških obdobjih in konceptih od 1965 do 2025. Izpostavljene bodo tudi nekatere druge osebnosti, povezane z Dialogi, npr. legendarni urednik Založbe Obzorja Jože Košar, spregledani javni intelektualec starejšega obdobja Marijan Kramberger, slikar Zmago Jeraj, ter publikacija uredništva revije z naslovom Siti in lačni Slovenci iz leta 1969, ki je bila za svoj čas zelo pogumno dejanje in je aktualna še danes. Posebej bo predstavljena tudi desetčlanska uredniška ekipa zadnjega obdobja, njihovi dosežki, izkušnje in spoznanja. V Knjižnem razstavišču bodo na ogled plakati s citati izbranih tematskih sklopov, značilnih za Dialoge. Avtorici razstave Meta Kordiš in Emica Antončič sta izbrali štiri sklope, in sicer Odnos mesta do kulture, Napisano za Maribor, Ženske ter Domoljubje, nacionalizem, nasilje. V bralnem kotičku bodo na razpolago številke zadnjih let. Razstava bo na ogled do 4. maja. Veseli bomo vašega obiska!

Monografija prinaša dragocen vpogled v intimne svetove posameznikov in posameznic, razpetih med Primorsko in Egiptom v prvi polovici 20. stoletja. Na podlagi osebnih pisem monografija osvetljuje vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev ter ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva. Knjigo, ki je izšla pri Založbi Univerze v Novi Gorici, sta uredila prof. dr. Katja Mihurko in dr. Milan Mrđenović. Nastala je v okviru delovanja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter projekta Pisma, ki povezuje raziskovalno delo, digitalno humanistiko in občansko znanost. Knjigo bodo predstavili urednika dr. Katja Mihurko in dr. Milan Mrđenović ter gospa Sonja Kosič, snaha Francija in Zofije Kosič. Z njimi se bo pogovarjala dr. Jerneja Ferlež. Veseli bomo vašega obiska!

V sklopu Festivala slovanskih književnosti vas vabimo na pogovor s črnogorskim pisateljem Andrejem Nikolaidisom. Andrej Nikolaidis (1974) je avtor več zbirk zgodb in romanov Zakaj Mira Furlan (1996), Oni! (2001), Mimesis (2003), Sin (2006), Prihod (2009), Odlašanje. Parezija (2012), Devet (2014) in Madžarski stavek (2017) ter knjig esejev Balkanska rapsodija (2007), Homo Sucker: poetika Apokalipse (2010) in Melanholija levice: menjava straže (2015). Njegovi romani so bili izdani v 20 izdajah v različnih evropskih jezikih, med drugim v angleščini, nemščini, slovenščini, italijanščini, turščini ... Za svoje literarno delo je prejel številna priznanja, med drugim nagrado britanskega PEN-a za prevedeno književnost v Londonu. Za roman Sin je prejel nagrado Evropske unije za književnost (EUPL). Za roman Madžarski stavek je prejel nagrado Meša Selimović, za knjigo esejev Kronika propada pa trinaestojulsko nagrado, najvišje državno priznanje v Črni gori. Deluje kot kolumnist črnogorskega portala CDM. S pisateljem se bo pogovarjal Nino Flisar. Veseli bomo vašega obiska!

Monografije je skupinsko delo avtorjev iz Hrvaške, Slovenije in Srbije, ki prihajajo iz različnih akademskih disciplin, združuje pa jih zanimanje za etnografsko raziskovanje režima iregulariziranih migracij v kritični perspektivi. Monografija s podnaslovom Pojmovnik evropskega režima iregulariziranih migracij na periferiji Evropske unije, ki so jo uredile Marijana Hameršak, Iva Pleše in Tea Škokić v sodelovanju z Uršulo Lipovec Čebron in Jelko Zorn, kritično obravnava sedanji migracijski režim, ki ga oblikujejo iregularizirana in kriminalizirana migrantska gibanja čez države na jugovzhodnih zunanjih kopenskih mejah Evropske unije. Z opredelitvijo ključnih pojmov (na primer Avtonomija, Čakanje, Gejm, Solidarnost, Zvok), njihovih različnih pomenov, genealogij, prekrivanj ter ambivalentnosti pokaže na kompleksnost, večplastnost in fluidnost migracij. Pogovor z avtorji monografije, ki bo potekal v slovenščini in hrvaščini, bo moderirala Ana Svetel. Veseli bomo vašega obiska!

Predstavljen bo temeljni priročnik o klasičnih stenskih in stoječih urah Habsburške monarhije ter osrednje referenčno delo za zbiratelje, muzeje in strokovno javnost. DIE WAND- UND BODENSTANDUHREN DER HABSBURGERMONARCHIE, 1780–1850: Predstavitev knjige Stephana Andréewitcha, Paula Archarda in Alexandra Graefa Dvodelna publikacija prikazuje razvojno zgodovino nihajnih ur iz zgodnjega Metternichovega obdobja ter podrobno razlaga njihovo konstrukcijo in delovanje. Vsebuje tudi katalog skoraj 400 stenskih in stoječih ur ter indeks več kot 14.000 urarjev Habsburške monarhije, med njimi številnih doslej neznanih mojstrov in delavnic. Prinaša tudi biografske podatke, lokacije delavnic, razstavne in mojstrske kose, izume, značilnosti ur, prodajna mesta ter originalne cene. Z zbirateljem Zvonkom Pongračičem iz Maribora, ki je sodeloval pri nastajanju knjige, se bo pogovarjala Renata Močnik. Veseli bomo vašega obiska!