Pokrajinski arhiv Maribor

Kaj je pisateljeva fikcija, umetniška svoboda, kateri Partljičevi literarni junaki in njihove zgodbe so resnični, zgodovinsko prepoznavni ter utemeljeni? Proza Toneta Partljiča večinoma zajema snov iz okolja, ki ga pisatelj dobro pozna. Po mnenju poznavalcev njegove literature usode Partljičevih glavnih junakov ne morejo biti povsem izmišljene, temveč so vsaj deloma utemeljene na resničnem dogajanju. V Pokrajinskem arhivu Maribor bomo zato ob letošnjem kulturnem prazniku poskušali v pogovoru s pisateljem razrešiti večno literarno dilemo. Kaj je pisateljeva fikcija, umetniška svoboda, kateri Partljičevi literarni junaki in njihove zgodbe so resnični, zgodovinsko prepoznavni ter utemeljeni?   Ob predstavitvi njegove nove knjige Strnišča bomo osvetlili tudi nekatera druga avtorjeva dela (Ljudje iz Maribora, Sebastjan in most, Pasja ulica, Dupleška mornarica, Deklica in general), jih poskušali postaviti v zgodovinski okvir ter jih povezati z resničnim dogajanjem v Mariboru in okolici. Ob tem bomo literarno snov podkrepili s konkretnimi in ustreznimi arhivskimi viri in fotografijami, ki jih hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor.

V Pokrajinskem arhivu Maribor smo se v našem jubilejnem letu, tj. 90. obletnici delovanja, in na mednarodni dan arhivov odločili pripraviti veliko razstavo z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka.Razstava bo pozornost namenila posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. Le-te v času in prostoru posameznik povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo ... Read more

Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Arhivski viri pravijo, da je leta 1941 zgorel pisateljev rokopis četrtega dela Kekca. Po koncu vojne je Draga Vandot to veliko izgubo prijavila kot vojno škodo. Ostala je sled – dokumentirana, arhivska – besedilo pa ne. Tišina, zapisana med vrsticami zgodovine. Prav ta praznina je desetletja kasneje postala izziv in navdih. Leta 2025 je Marko Radmilovič stopil v prostor manjkajoče zgodbe in napisal ter izdal svojo različico nadaljevanja: Kekec štiri. Pokrajinski arhiv Maribor vas v sodelovanju z Založbo Pivec vabi na dogodek, ki se začne v arhivu in preteklosti, nadaljuje pa v živem, sproščenem pogovoru o literaturi, interpretaciji in pogumu, da vstopimo v zgodbo, ki je ostala nedokončana. Najprej bomo osvetlili pomen arhivskih virov, dokumentiranja in izgubljene kulturne dediščine.

Avtorja bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister. Dr. Gregor Antoličič in Špela Valadžija, avtorja 52. zvezka v seriji Gradivo za zgodovino Maribora, bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister in s tem postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih. Maister nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne spominske dogodke ustvaril neprecenljivo "časovno kapsulo", ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo.