Društvo Trafika
- Dogodki
- Organizatorji
- Društvo Trafika
PARTIZAN JOHN DENVIR
Razstavišče VetrinjskiKo slišimo za Stalag XVIII D, običajno najprej pomislimo na tragične usode sovjetskih vojnih ujetnikov, a v tem nemškem taborišču za vojne ujetnike se je pričenja tudi neverjetna zgodba Johna Denvira, novozelandskega desetnika, ki je konec leta 1941 od tam pobegnil ter postal partizan in borec Šercerjeve brigade.
Jože je prišel med nas
Maribor center / Trafika ob parkuRazstava posvečena Dedku Mrazu. Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Zadnjo razstavo letošnjega leta v naši majhni hiški ob parku posvečamo dobremu možu, ki se vsako leto spusti s Pohorja ter nato vse do konca leta razveseljuje staro in mlado. Vabljeni v četrtek, 19. decembra ob 16:00 pred Trafiko ob mestnem parku. Tokrat še prav posebej, saj prideta na otvoritev tudi dva posebna gosta. Ena bo poni Snežka, drugi pa … kaj mislite, kdo? Razstava Jože prišel je med nas bo na ogled do 31. decembra in sicer: - v soboto, 21. 12. od 10h-12h - v ponedeljek, 23. 12. od 16h-18h - v četrtek, 26. 12. od 16h-18h - v soboto, 29. 12. od 10h-12h - v torek, 31. 12. od 10h-12h
8. FEBRUAR V TRAFIKI OB PARKU: SVETLOBA – svetila iz zbirke Bogdana Čobala
Maribor center / Trafika ob Mestnem parku +1 moreVsaka svetilka iz zbirke akademskega slikarja Bogdana Čobala ima svojo zgodbo, svoj spomin in svojo zgodovino. In vsak snop svetlobe, ki ga je enkrat oddala, pripoveduje o tem, da ne sme biti prostora za mrak. Genocid v Gazi. Vojna v Ukrajini. Konflikti v Afriki, ki jih skoraj ne zaznamo več. Begunci. Napadi na manjšine. Trumpovo rožljanje z orožjem. V kakšno leto smo vstopili? Kaj bi nam povedala svetilka, ki je ožarila obraz vojaku v blatnem in krvavem jarku? Kaj je pomenila luč ob slovesu? Kaj je videla cestna svetilka na mariborskem mostu? Kako smo si osvetljevali poti? In kaj nam pomeni svetloba v vsakdanjem življenju? Na vsa ta vprašanja in željah po več svetlobe, po lučeh miru, nam bo poskušala odgovoriti razstava Svetloba. Z razstavo poskušamo ne le predstaviti različne svetilke, ki so jih v preteklosti uporabljali naši predniki, temveč v naš mali prostor, v vaš dom, v naše mesto in naš svet pripeljati čim več svetlega, dobrega, lepega, predvsem pa - mir. Ker svetloba je vedno predstavlja svobodo, sožitje in mir. Zato, kot je zapisal pesnik Srečko Kosovel, bodi svetilka, če ni ti mogoče biti človek; ker težko je biti človek. Človek ima samo dve roki, pomagati pa bi moral tisočerim.
Mate kaj za pusta hrusta?
pust-maribor +2 moreRazstava, posvečena pustovanjem našega otroštva. "Mate kaj za Pusta hrusta?" Tako smo vprašali, ko so nam odprli vrata, na katera smo potrkali ali pozvonili in "fehtali" sladkarije - pa tudi denar. Od hiše do hiše, od stanovanjskega bloka do stanovanjskega bloka, od vrat do vrat. Kavbojci in šerifi, indijanke in indijanci, Drakule, Zoroti, Pike Nogavičke, Čarliji Čaplini, klovni, čarovniki in čarovnice, miške, muce, baletke in princeske, kralji in vitezi … našemljeni v maske in pustne oprave, ki smo si jih delali sami ali pa so nam jih naredile mame. Nekaj teh pustnih zakladov in fotografij bomo postavili na ogled v naši majhni hiški ob Mestnem parku in se ob njih spomnili svojih prvih mask in pustovanj - pa tudi kakšen krof se bo našel. Razstava "Mate kaj za Pusta hrusta?" bo odprta do 6. marca:
Moja knjiga lepo prosi …
Maribor center / Trafika ob Mestnem parkuRazstava spominskih knjig Spominske knjige so bile še do devetdesetih let priljubljen način izražanja naklonjenosti in prijateljstva, še posebej med osnovnošolci. Vanje so svoje misli zapisovale sošolke in sošolci, učitelji, starši, stari starši, prijatelji, duhovniki … Spominske knjige so že zdavnaj nadomestile sodobne tehnologije, a v zadnjem času raziskovalci spominskih knjig vse bolj prepoznavajo njihovo resnično vrednost. Spominske knjige so zanimiv vir biografskih podatkov o ljudeh, ki so vanje pisali, podajajo vpogled v kulturno ozadje oziroma miselnost časa, v katerem so vpisovalci pisali in ustvarjali. Zapise s priljubljenimi izreki, verzi, intimnimi mislimi ... so spremljali raznovrstni likovni elementi: risbe, gravure, fino vezeno okrasje, silhuete iz papirja, kodri las, stisnjene rože in natisnjene komercialne podobice. Najpogostejši likovni motivi so bili girlande, srca in cvetlice, kot so spominčice, vrtnice in nageljni. Spominske knjige so dragoceno pričevanje preteklih dni.
PARTIZANSKA IZKAZNICA 001775
Maribor center / Trafika ob Mestnem parkuV petek, 9. maja, bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne. V Trafiki ob parku bomo predstavili enega najredkejših dokumentov iz vojnega obdobja. V petek, 9. maja, bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne. V Trafiki ob parku bomo predstavili enega najredkejših dokumentov iz vojnega obdobja - partizansko izkaznico številka 001775, ki pa nikoli ni prišla do pripadnikov osvobodilnega gibanja. Kje je bila natisnjena, kdo jo je pripravil in zakaj nikoli ni prišla do partizanov, pa na razstavi, ki jo bomo odprli na dan zmage, izkaznica pa bo na ogled še naslednji dan, v soboto, 10. maja, in sicer med 10:00 in 12:00 ter 16:00 in 18:00
SKRIVNOST “MARIBORSKEGA” HOTELA FRANKOPAN
Maribor center / Trafika ob Mestnem parku +1 moreRazstava o Mladinskem počitniškem domu Frankopan Punat OZRK Maribor Mestece Punat na južnem delu otoka Krka je posebno zaradi zelo nenavadne epizode iz svoje zgodovine. Od leta 1921 do 1943 se je namreč imenovalo Aleksandrovo, v čast jugoslovanskemu kralju Aleksandru Karađorđeviću. Glede vzroka za to obstaja več teorij, o katerih bo beseda tudi na razstavi, a bolj pomembno kot to je za Maribor pomembno dejstvo, da so leta 1927 odprli hotel Frankopan, drugi hotel v vse bolj prebujajočem se turizmu na otoku. Hotel Frankopan je družina Orlić prodala decembra 1954. Naslednje leto, pred 70 leti, pa se je začela nova, velika mariborska zgodba. Razstava bo na ogled do 22. julija in sicer:
Josip Primožič – Tošo: MDB 1951
Maribor center / Vetrinjski dvorRazstava likovnih del Josipa Primožiča - Toša Mi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča - Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.
Josip Primožič & Tošo: MDB 1951
Maribor center / Razstavišče Vetrinjski +1 moreMi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča – Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.
POSLEDNJI TSCHELIGIJEV PIVOVAR
GAULEITER UIBERREITHER. DVE ŽIVLJENJI: Predstavitev knjige Stefana Karnerja +1 moreZadnji pivovar v Tcheligijevi pivovarni je bil Ivan Jezernik, iz Luč ob Savinji. Nadvse zanimiva življenjska zgodba, ne zgolj njega, ampak cele družine, ki v Lučah še danes vodi znano gostišče Raduha.Sicer bolj kot s pivom povezujemo Maribor z vinogradništvom in vinom a v preteklosti je bila v Mariboru močno razvita tudi pivovarniška dejavnost. V ... Read more
TRAFIKA OB PARKU
Maribor center / Trafika ob Mestnem parkuJerneja Ferlež: SPOMINI - POMENI - REFLEKSIJE Ko so ob koncu 20-ih let 20. st. postavili trafiko ob parku, je gotovo niso umestili brez razmisleka – časopisi pred vstopom v park, blizu kavarne, drobne tiskovine blizu upravnega poslopja. Kot trafika je zgradba delovala še dolgo po drugi svetovni vojni, nato pa so se tu zvrstile zelo različne dejavnosti. Nekaj časa je samevala. Zgradbe so tudi sidrišča osebnih in kolektivnih spominov in prav ti so osrednji del tokratne razstave. Čeprav so raznoliki, imajo veliko stičnih točk. Sporočajo, da imajo prostori za ljudi različne pomene – v nekaterih okoliščinah se nanje navežejo in jih čutijo kot svoje, v drugih jih komaj opazijo. Največ spominov nastaja v obdobjih, ko so javnosti dostopni v najširšem pomenu besede, najmanj pa takrat, ko so nefunkcionalni. Razstava je del programa Dnevov evropske kulturne dediščine. V Trafiki ob Mestnem parku bo na ogled bo do 31. oktobra in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00
Sprehod: Od špricerja do Najstarejše trte
rajzefiber-sprehod2 +2 moreDoživite mesto vina in najstarejše trte na svetu! Če želite Maribor doživeti skozi njegovo najbolj pristno podobo – kot vinsko mesto, kjer raste najstarejša trta na svetu, vas vabimo na poseben BREZPLAČEN sprehod po mestu. Od vseh nazivov, s katerimi se diči naš ljubi Maribor, je ta, da mu rečemo vinsko mesto, v katerem raste najstarejša trta na svetu, še najbolj po meri. Pri nas namreč vse, kar je povezano z vinsko trto in njenim pridelkom, jemljemo resno, prazniku svetega Martina, na katerega dan se mošt spremeni v vino, rečemo tudi štajersko novo leto – in tega praznujemo vsaj tako zavzeto, kot onega ob koncu decembra. Od špricerja do Najstarejše trte bo sprehod skozi preteklost in sedanjost tega praznika, o trti in vinu, o glasbi in pesmih, predvsem pa o veselju ob rujni kapljici, za katero je že Prešeren zapisal, da »v potrtih prsih up budi.« TERMINI INFORMACIJE Vabljeni ob terminu na začetno točko. Prijave se ne zbirajo.