Gledališče je široko in poglobljeno polje znanja, veščin in razmislekov, utemeljeno na večtisočletni tradiciji. Gledališka zgodovina, teorija, kritika, analiza in refleksija se ohranjajo in razvijajo v strokovni literaturi. Slovenski gledališki inštitut, Knjižnica MGL, Festival Borštnikovo srečanje, UL AGRFT, Maska Ljubljana in Emanat – povezani pod skupno znamko Slovenski gledališki založniki – tudi letos v času festivala predstavljajo izbor najnovejših knjižnih izdaj, strokovne periodike in referenčnih publikacij, namenjenih tako gledališkim ustvarjalcem kot zainteresirani širši javnosti. Publikacije so na voljo po znižanih festivalskih cenah vsak dan pol ure pred začetkom predstav v SNG Maribor.

Finančna podpora Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana Posebna zahvala gre vsem anonimnim osebam, ki so bile pripravljene deliti svoje izkušnje.  Dokumentarni performans Now, Suddenly, I Was a Creature of Vice izhaja iz pogovorov z ženskami z izkušnjo spolnega dela v Sloveniji. Spolno delo obravnava kot legitimno obliko dela, hkrati pa razkriva načine, kako družbeni sistemi stigme, nadzora in moralne presoje posameznice zaznamujejo dolgoročno in ne glede na njihove dejanske izbire ali okoliščine. Zbrane zgodbe ne ponujajo enotne podobe, temveč nizajo fragmente, protislovja in pozicije, ki se upirajo poenostavitvam. Dokumentarni material se v nekonformistični multimedijski formi premika med izpovedjo, pričevanjem in gledališko konstrukcijo ter s tem odpira vprašanje, kdo govori, kdo posluša in pod kakšnimi pogoji je govor sploh mogoč. Performans ne razlaga in ne presoja, temveč vzpostavlja prostor slišnosti in prikazuje, kako so telesa, delo in glasovi različno vrednoteni znotraj obstoječih družbenih razmerij moči.   Opozorilo o občutljivi vsebini: V performansu so omenjene teme spolnega nasilja in zlorabe, izkoriščanja in trgovine z ljudmi, fizičnega in psihičnega nasilja, drogiranja in zasvojenosti, spolno prenosljivih bolezni, samopoškodovanja in samomorilnih misli.

Razstavljavci Nika Curk Nagode, Gašper Grebenšek, Matic Gselman, Lin Martin Japelj, Matic Kašnik, Larisa Kazić, Ženja Maher, Maruša Mali, Eva Petruna, Ana Marija Snoj, Sara Slivnik Kuratorke Ana Lovrec Medved, Vesna Perovnik, prof. mag. Jasna Vastl, Damjana Zaviršek Hudnik Avtor naslovne fotografije Peter Uhan (prizor iz predstave Čriček in temačni občutek) Avtor fotografij Blaž Jamšek Finančna podpora Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana   Razstava raziskuje ustvarjalni proces oblikovanja odrskega prostora in nevidno plat tehničnih rešitev, kakor jih vidijo in razvijajo arhitekti mlajše generacije, ki delujejo na področju scenografije. Medtem ko so v gledališču v ospredju igralci in režiserji, scenografi in tehnični ustvarjalci v zakulisju soustvarjajo ključne prostorske pogoje, v katerih nastajajo odrske zgodbe. Skozi dela enajstih mladih arhitektov razstava razkriva različne pristope k razumevanju prostora, materialnosti in dramaturgije odra ter postopke, s katerimi nastajajo gledališki svetovi. Predstavljeni ustvarjalci delujejo tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru, na področjih dramskega in lutkovnega gledališča, opere, sodobnega plesa ter baleta. Njihova dela pričajo, kako oder postaja prostor eksperimenta, prilagodljivosti in raziskovanja odnosov med prostorom, telesom in zgodbo. V sklopu gostovanja razstave bo v ponedeljek, 15. junija 2026, ob 18.30 v preddverju Kazinske dvorane potekal pogovorni večer s povabljenimi scenografi.

Gledališka predstava Predstava je nastala kot rezultat poglobljenega terenskega raziskovanja, ki se je začelo z intervjuji režiserjev Enrica Baraldija in Nicole Borghesija, nadaljevalo z umetniško rezidenco na Lampedusi ter se razširilo v odpravo po sredozemski migracijski poti. Na tej poti so umetniki srečali operaterje plovila Life Support, reševalne ladje organizacij EMERGENCY in Sea-Watch, ki so kasneje postali osrednji protagonisti uprizoritve v režiji Nicole Borghesija. A Place of Safety je zgodba o srečanju gledališke skupine z ljudmi, ki so se odločili del svojega življenja posvetiti reševanju na morju. Hkrati pa je tudi subtilen, a močan klic k pozornosti, ki osvetljuje eno izmed največjih kolektivnih slepih točk našega kontinenta – dogajanje v Sredozemlju. V svojem bistvu je predstava intimna refleksija Evrope: kakšna želi biti, kakšna ni – in kakšna bi še lahko postala.

Konferenca je zaključni dogodek projekta Zeleni korak za kulturo in odpira prostor za srečanje ustvarjalcev, producentov in organizatorjev na področju kulture ter vseh drugih, ki jih zanima pomen trajnosti v kulturi.    Skozi predstavitve dobrih praks, pogovore in izmenjavo izkušenj bo konferenca ponudila vpogled v trajnostne usmeritve, ki že spreminjajo načine delovanja organizacij na področju kulture, in v prihodnje priložnosti zanje. V ospredju bodo konkretni pristopi in rešitve, ki nastajajo v slovenskem kulturnem prostoru, tudi v okviru pobud Ministrstva za kulturo za zeleni prehod v kulturi, in lahko služijo kot navdih za nadaljnje delo. Dogodek bo udeležencem predstavil uporabne usmeritve in ideje, ki jih bodo lahko postopoma in smiselno vključevali v lastno delovanje.   Finančna podpora Ministrstvo za kulturo RS iz Sklada za podnebne spremembe

Trajanje: 3 ure z odmoriPogovor bo potekal v angleščini.  Avtor koncepta in vodja seminarja Saša Asentić Seminar raziskuje, kako lahko orodja dostopnosti delujejo kot umetniške metode, pri čemer se osredotoča na pristop Saše Asentića k t. i. estetiki dostopnosti. Udeleženci bodo spoznali njegov sodelovalni ustvarjalni proces, ki izhaja iz izkušenj oseb z oviranostjo in obravnava dostopnost kot temeljni pogoj, ki oblikuje estetiko umetniškega dela in predstavlja samo jedro umetniškega ustvarjanja. S tem izziva tradicionalne dramaturške pristope in nas spodbuja k razmisleku o praksah, osvobojenih normativnih okvirjev, ki pogosto izključujejo oviranost iz uprizoritvenih umetnosti. Asentić bo odprl vprašanja, kot so: kako vizualna dostopnost hkrati razširi koreografski izraz in omogoči njegovo preslikavo v druge medije? Kakšen dramaturški učinek imata prevod govora in koncept krip časa v plesu? Kako se v plesni umetnosti udejanjata poetika znakovnega jezika in performativnost? In kakšen vpliv imajo nadnapisi na narativno strukturo ter izraznost plesa? Del dogodkov v sklopu konference Cripping Performansa II sta tudi performansa Pas Moi  in Dis Lecture on Something Very Special. V sodelovanju z Maska Ljubljana.

Pas Moi je novo uprizorjeno performativno predavanje Diane Anselmo, ki predstavlja zadnje poglavje njenega dokumentarnega in izkustvenega raziskovanja. Predstava razpleta mrežo moči in dominacije, vtkano v prevladujoče zgodovinske narative, ter nadaljuje pot, ki jo je Anselmo začela s performansom Je Vous Aime. Medtem ko je prejšnji performans raziskoval zgodovinske gibe in njihove vplive na učenje in vzgojo, Pas Moi poglobi tematiko gluhih in znakovnega jezika, pri čemer preučuje genezo prvih instrumentov za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka. Performans razkriva, da so slavne naprave, ki so zaznamovale filmsko in glasbeno industrijo, pogosto zasnovane z avdiocentričnim in fonocentričnim namenom – kot orodja za “pozdravitev” gluhote. Gluhota se v tem kontekstu pogosto obravnava kot bolezen, ki jo je treba izkoreniniti, namesto da bi jo prepoznali kot identiteto in kulturo s svojim jezikom in skupnostjo. Pas Moi raziskuje, kako lahko drugačen pristop, ki presega pomanjkljivosti sluha, odpira nova obzorja in možnosti. Performans je na programu v okviru konference Cripping Performance, v sodelovanju z Maska Ljubljana in Platformo sodobnega plesa, Zavod MOJA KREACIJA, Maribor.

NORDunk:   Koncertni kabaret osnovan na albumu Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije igralca, režiserja, scenarista, glasbenika in šansonjerja Jureta Ivanušiča v sodelovanju z izvrstno zasedbo NORDunk. Gre za vrhunski glasbeno-gledališki večer, kjer se skozi zbirko desetih šansonov intimni kabaret prepleta z rockersko energijo, filmsko atmosfero in simfoničnim razkošjem. Ivanušič pri njem sodeluje s skupino NORDunk, sam album na katerem je baziran performans, pa je posnel tudi s Simfoniki RTV Slovenija. Projekt je nastajal skoraj dve desetletji – del skladb je na novo dokončan, del povsem nov –, s šansonom iz njega pa so Ivanušič & NORDunk zmagali na Festivalu slovenskega šansona 2025. Slišati Jureta Ivanušiča in NORDunk pomeni izkusiti porogljiv teater, poln ironije in satire, ki skozi različne uglasbljene kratke zgodbe obravnava teme, ki zadevajo sodobnega slehernika: od sodobnega suženjstva, zblefiranih odnosov, upora in konformizma, revščine in nasilja, do strahu pred življenjem in strahu pred zapravljenim življenjem. Pred nami se zavrti kalejdoskop občutkov, od ljubezni in strasti, sreče in bolečine do notranje tesnobe in neizživetih sanj.

Gledališka predstava Max, Mischa in Tetovska ofenziva je predstava o odraščanju, družini, migracijah, gibanju – in predvsem o času. Čas po eni strani počne to, kar zna najbolje: neprestano teče naprej. Po drugi strani pa se občasno zgosti v nevihto. Včasih ta nevihta doseže apokaliptične razsežnosti – ne le meteorološke, temveč tudi intimne in politične. Selitve, vojne, odkritja naftnih ploščadi, razpadi prijateljstev, gospodarske krize in ljubezenski brodolomi se v vrtincu Maxovih spominov prepletejo v zgodbo o nenehni človeški potrebi po prilagajanju in vztrajanju na poti naprej. Predstava, nastala po romanu Johana Harstada, se osredotoča na gledališkega režiserja Maxa Hansena – nekoč Norvežana, danes brez doma, razpetega med ameriške avtoceste, gledališke turneje, lastne spomine in negotovo prihodnost. Iz te razpoke v času in prostoru Max pred nami skoraj proustovsko razgrinja svoje življenje v vse smeri, v upanju, da bo nekoč dosegel dom – kjerkoli in kadarkoli že to bo.

Otvoritvena predstava 61. Festivala Borštnikovo srečanje V Sonomi deveterica plesalcev s hipnotično energijo ter natančno, a sunkovito plesno govorico popelje občinstvo na mistično potovanje v svet sanj. V sugestivnem mikrokozmosu, navdihnjenem s tradicionalnimi pogrebnimi in verskimi procesijami nekdanje Španije, se plesalci osvobajajo okov znanega, prestopajo meje in se prepuščajo lastnim instinktom. Ples se mojstrsko prepleta z elementi arhitekture in vizualne umetnosti, z besedo in glasbo, ter ustvarja celostno, skoraj ritualno izkušnjo. Ob zvokih Debussyja in Wagnerja se pred občinstvom razpira nenavadno, očarljivo in nepredvidljivo odrsko doživetje.