60. Festival Borštnikovo srečanje: Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi na Komornem odru. Interaktivna intermedijska uprizoritev izhaja iz eksperimentalnega izziva: kako lahko dramsko besedilo vstopa v prostor uprizoritve preko principov delovanja (računalniških) iger in kako lahko osebna, intimna pripoved posameznika postane del kolektivne, igralske izkušnje? Predstava Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi sledi avtoričinemu besedilu Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, za katerega je leta 2020 na Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Če se je prvi del ukvarjal predvsem z vprašanjem krivde, se drugi poglobi v tematiko sramu. Skozi zgodbe treh mladih žensk, ki se soočajo z izkušnjami zlorabe, bolezni in osamljenosti, predstava odpira prostor razmisleka o prekarnosti, gentrifikaciji in splošni družbeni negotovosti.   Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi na Komornem odru. Interaktivna intermedijska uprizoritev izhaja iz eksperimentalnega izziva: kako lahko dramsko besedilo vstopa v prostor uprizoritve preko principov delovanja (računalniških) iger in kako lahko osebna, intimna pripoved posameznika postane del kolektivne, igralske izkušnje? Predstava Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi sledi avtoričinemu besedilu Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, za katerega je leta 2020 na Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Če se je prvi del ukvarjal predvsem z vprašanjem krivde, se drugi poglobi v tematiko sramu. Skozi zgodbe treh mladih žensk, ki se soočajo z izkušnjami zlorabe, bolezni in osamljenosti, predstava odpira prostor razmisleka o prekarnosti, gentrifikaciji in splošni družbeni negotovosti.   Vstopnice:   Več o dogodku

Doživite edinstven kulinarični dogodek – Žametno večerjo, tokrat v sveži preobleki in na novi lokaciji.

Pogovorni večer z Andrejem Pešcem, avtorjem več knjig o odnosih, njihovem vplivu na stres, čustva in zdravje ter predavateljem, ki zna življenjske resnice in modrosti podajati z veliko praktičnimi primeri, humorjem in s pomočjo sodobnih celostnih znanj. V Hospickafeju bo tekla beseda o odnosih v sestavljeni družini, v kateri se srečujejo z neozdravljivo boleznijo, smrtjo in žalovanjem. Izkušnje dela v Hospicu namreč kažejo, da so v takšnih družini izzivi, s katerimi se takšnih situacijah soočijo, pogosto večji in kompleksnejši kot sicer. Kako jih nasloviti? Kako ohraniti ali celo povečati povezanost kljub težkim preizkušnjam?

Vabljeni, da se v torek, 3. junija 2025, ob 18. uri pobliže spoznate z avtorjem Matjažem Lunačkom in njegovim delom Jutranji opoji. Knjigo, ki je izšla pri Založbi Pivec bo avtor skupaj z Danajo Lorenčič predstavil v Knjigarni Beletrina Maribor. “Brala sem počasi, kakor da bi želela zgodbo podaljšati, da bi pričakovanje konca trajalo dlje. ... Read more

(Za)dihajmo z Barbaro Tanze Kot že ptički čivkajo, Codovci letos prvič organiziramo Vocal camp. Da pa lahko čivkajo, je pomemben dober glas. Podobno je pri naši človeški vrsti. In da bo Coda Vocal camp vsaj v enem delu dostopen čisto vsem, bomo v soboto, 4. junija, v svoje vrste povabili strokovnjakinjo za optimalno dihanje, Barbaro

60. Festival Borštnikovo srečanje: Küšni me v Veliki dvorani V prekmurskih vaseh prihod pozvačina – posebnega glasnika, ki potrka na vrata hiše s štirimi vogali – pomeni le eno: poroka se pripravlja. Njegova naloga je, da povabi vse vaščane in vaščanke na slavje, kjer bosta dve osebi povezali svoji življenji. Avtor v tej figuri prepozna vzporednico s sabo – in jo postavi ob bok svoji identiteti. Čeprav se zdi, da med slovensko folkloro in sodobnim izrazom osebne svobode zeva prepad, performans prepoznava njihove presečišča. Najjasneje se to kaže v avtorjevih številnih "prvih", ki razkrivajo preplet med dediščino, v kateri je bil vzgojen, in kvirovsko nočno kulturo, ki mu je dala prostor za rast. Küšni me je ljubezensko pismo – obstoječim in tistim še nastajajočim tradicijam, ki sobivajo v avtorjevem in našem skupnem prostoru. V času, ki nas neprestano sili v odločanje, na čigavo svatbo bomo sedli, ta performans izpostavlja pomen lastne izbire in pripadnosti. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Samo še enkrat gremo spat v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev Samo še enkrat gremo spat se naslanja na otroško vero v obljube, pričakovanja in neizmerno željo po jutri – tistem jutri, ki bo gotovo boljše, lepše, lažje od današnjega dne. Karkoli nas danes zaboli, lahko zacelimo jutri. Kar se danes podre, bomo jutri popravili. Kar izgubimo, morda že jutri najdemo nazaj. Predstava uteleša neustavljivo moč upanja, ki kljubuje teži vsakdana – a hkrati tudi razkriva, kako nas prav to upanje lahko ujame v nenehno prelaganje življenja na prihodnost. Medtem ko zremo proti obzorju in čakamo novo jutro, pogosto spregledamo trenutek, ki se dogaja tukaj in zdaj. Ne znamo obstati, zadihati, pogledati okoli sebe, se ustaviti v sedanjosti, jo občutiti. Vsa naša preteklost je stkana iz majhnih odločitev – načrtovanih ali naključnih – ki so skupaj oblikovale našo sedanjost in tlakovale pot jutrišnjemu dnevu. Vstopnice:   Več o dogodku

20.00, TELEVIZIJA MARIBOR OMIZJE– KAKŠNO VLOGO LAHKO ODIGRA LITERATURA V ZVEZI S PEREČO OKOLJSKO IN PODNEBNO PROBLEMATIKO? Vsi se zavedamo, da bi bilo treba za resnični premik od antropocentrizma k ekocentrizmu in bolj celostnemu ekološkemu pristopu v odnosu človeka do narave angažirati tisto tiho večino, saj se sicer ne moremo zanašati, da se bo kaj spremenilo na bolje, vendar nihče nima prave ideje, kako to narediti. Kakšno vlogo lahko v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko odigrajo knjige ter pisatelji in pisateljice? Kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi? Kaj so čeri in pasti tovrstnih pisav? Sodelovale bodo Nataša Kramberger, dr. Stanislava Chrobáková Repar, Nataša Konc Lorenzutti, vodil bo dr. Zoran Medved. V soorganizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in RTVSLO – Regionalnega centra Maribor

60. Festival Borštnikovo srečanje: Slovenija šteje v Veliki dvorani Slovenija šteje je avtorski projekt, ki v ospredje postavlja državo kot skupen projekt – kot nekaj, kar se ne zgodi samo od sebe, ampak terja nenehno delo: vzpostavljanje, ohranjanje, spreminjanje. V središču te uprizoritve je stroj – simbolični mehanizem, ki ga poganjamo vsi, ki sodelujemo v vsakodnevnem "projektu Slovenija". Vsak naš gib, vsak utrip, vsak prispevek postaja del tega stroja, ki živi in deluje na ritmu – dobesedno, saj ga žene glasbeni beat in gib teles. Slovenija v tem pogledu ni nekaj danega, temveč nekaj, kar znova in znova ustvarjamo z dejanji, ki jim pripisujemo pomen. Vsako novo dejanje, ki tvori "Slovenijo", je rezultat pogajanj, napetosti, bojev – in vprašanje vztrajnosti odloča, ali bodo te spremembe začasne ali trajne. Predstava Slovenija šteje je živa, spreminjajoča se struktura – tako kot družba, ki jo predstavlja. Od vsakega posameznika in posameznice je odvisno, v katero smer se bo premikala. Slovenija kot ideja – in kot praksa – šteje toliko, kolikor vanjo vložimo. Vstopnice:   Več o dogodku

Čeprav je srednji vek pogosto zavit v tančico skrivnosti, se zgodovinarji strinjajo, da Vikingi v 9. stoletju niso zgolj napadali in plenili obalnih mest med severno Afriko in Italijo, ampak so v Sredozemlju tudi trgovali in se kasneje tam celo naselili. Vsi poznamo njihov pogum v boju z mitološkimi bitji in njihovo globoko predanost mnogoterim ... Read more

Metka Damjan, Aja Kobe in Svetlana Patafta po motivih slikanice Marijane Jelić / koproducent Teatar Puna kuća, Zagreb / 35 min Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih ... Read more

60. Festival Borštnikovo srečanje: Toxic vol. 2 v Malem odru Uprizoritev Toxic temelji na istoimenskem avtofikcijskem romanu dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic. Ta slogovno razgiban, vsebinsko nepredvidljiv in asociativno gost tekst v gledališki priredbi in idejni zasnovi Nataše Matjašec Rošker postane emocionalna partitura vzponov in padcev – pretok misli, refleksij, občutij, podob in popkulturnih referenc, v katerem se mešajo osebno in kolektivno, sveto in trivialno, notranje in zunanje. Toxic je potop v mentalni in čustveni svet urbane mlade ženske, ki v labirintu sodobnega življenja išče pomen, povezanost in sebe. V njenem zaprtem vrtu (hortus conclusus) se prepletajo spomini in vsakdan, upi in razočaranja, naključni pogovori in veliki premisleki, ki jih spremljajo TV-serije, svetnice, ikone, nakupi, knjige, glasba, bolečine, prijateljstva in trenutki veselja. Po vzoru Montaignovega pogumnega samopreiskovanja in radikalne telesnosti performansov Marine Abramović, Toxic brez olepševanja zareže v osebno – v telo, misli in čustva – in odpira prostor za refleksijo o tem, kaj pomeni biti ženska, biti prisotna, biti preobremenjena, biti čuteča. In preživeti. Vstopnice: Cena v predprodaji: 15 € Redna cena: 20 €   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Prah v nekdanjem Casinoju Skozi zgodovino naj bi se duhovi umrlih razodevali skozi ustavljene ure, pokajoče žarnice, nenadna nihanja temperature, tihe obiske metuljev. Na ulici prepoznamo obraz pokojnika v neznancu, v senci, ki nima vira, zaznamo nenavaden dotik, ki nima telesa. Tiskalnik se zažene brez ukaza. Fotografije na stenah spreminjajo položaj. Žalovanje presega običajno dojemanje stvarnosti – jo zareže, preoblikuje.A koga sploh objokujemo? Ljubljeno osebo? Nekdanje čase? Prihodnost, ki je ne bo? Sebe, kakršni smo bili? Iluzije o svetu, ki se nikdar ne bodo uresničile? Prah obravnava žalovanje – in posledice – dveh katastrof: osebne izgube bližnjega ter globalne ekološke razgradnje. To je dvojno žalovanje: za tem, kar je odšlo iz našega notranjega sveta, in za tem, kar izginja zunaj nas.Prah je tesnobna prozna kronika naših najglobljih strahov pred izgubo. Vstopnice:

60. Festival Borštnikovo srečanje: Nebesje v Dvorani Frana Žižka Del gledališke poti Lucy Kirkwood zaznamuje sodelovanje z angleško skupino Clean Break, ki od leta 1979 skozi gledališke programe v zaporih naslavlja tematike ženske kriminalitete in sodnega sistema. Njihovo delo presega okvir umetnosti – skozi pripovedi zaprtih žensk razkrivajo globoko zakoreninjene sistemske neenakosti in pristranskosti pravosodja. Te teme močno odzvanjajo tudi v Kirkwoodini drami Nebesje. Dogajanje je postavljeno v leto 1759, v vas v Suffolku, kjer se ženska porota znajde pred odločilno nalogo – razsoditi o usodi Sally Poppy, obtožene umora. A zgodba presega okvir posameznega primera: v ospredje stopajo vprašanja svobode, odgovornosti in (ne)vidnih družbenih pritiskov, ki so kljub zgodovinskemu kontekstu še vedno izjemno aktualna. Skozi pokrajino zgodovinskega trenutka, zaznamovanega z vzponom kapitalizma, razlaščanjem skupnostne zemlje in neplačanim ženskim delom, se z izostreno natančnostjo izrisujejo boji proti patriarhalni nadvladi. Ti boji se pogosto kažejo kot navidezne delitve med ženskostjo in moškostjo – a v resnici razkrivajo globlje sistemske mehanizme moči in podrejanja. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Tam, v vrtu v Minoritski cerkvi »Njun vrt ni le prostor – je tiho zavetje, kjer se idila razkriva kot zapis človeškega truda. Njun vrt je njuno telo.« Ustvarjalca vabita v intimen prostor dveh – v vrt, kjer zvočno in gibalno prepletanje razpira prostor poslušanja, čudenja in opazovanja. Z radovednostjo, ki se porodi iz čistega nagona za stikom, gledalca vodita skozi predstavo, ki vrt razume kot igrišče, kot mikrokozmos medosebnih odnosov, prostor srečevanj in vabil. Skupaj z občinstvom opazujeta, kako drobna dejanja sprožajo odzive – v vrtu in onkraj njega – ter poudarjata, kako pomembni so naši čuti pri doživljanju sveta. V tej uprizoritvi se človeško telo kot občutljivo orodje povezuje z inter- in transdisciplinarnimi strukturami, ki razkrivajo medsebojno prepletenost življenj. V ozadju odmeva tudi razmislek o tem, kako družba vrednoti človekovo povezanost z naravo. Negovanje vrta postane simbol – kulturna in osebna praksa, ki nas povezuje z vsem živim ter nas vabi k odločitvi: izbrati pristnejšo, bolj čutečo prisotnost v svetu. Vstopnice:   Več o dogodku

Kaligrafija ima korenine že v starih civilizacijah, kjer je bila uporabljena za zapisovanje zgodovinskih dogodkov in religioznih besedil. V srednjem veku so kaligrafi ročno pisali knjige in verske spise, kar je omogočilo širjenje znanja in umetnosti. Kaligrafija pa ni le tehnika pisanja, temveč vključuje mnoge različne sloge, kot so italijanska, gotica, moderni slogi in mnogi drugi. Vsaka pisava ima svoj edinstven slog in način oblikovanja črk, kar omogoča širok spekter kreativnih izrazov. Pridružite se nam na delavnici kaligrafije, kjer boste odkrili čarobnost umetnosti pisanja z roko. Na tej delavnici se boste naučili osnovnih tehnik pisanja z različnimi pisali in spoznali, kako ustvariti elegantne, okrasne črke, ki bodo vaše sporočilo naredile še bolj edinstveno. Zakaj se udeležiti delavnice? Kaligrafija spodbuja koncentracijo in ustvarjalno izražanje, kar je zelo sproščujoče in terapevtsko. Naučili se boste veščine, ki vam bo omogočila, da svoje besede in misli izrazite na eleganten in umetniški način. Pridružite se nam in se prepustite lepoti in umirjenosti, ki jo ponuja umetnost pisanja.

Metka Damjan, Aja Kobe in Svetlana Patafta po motivih slikanice Marijane Jelić / koproducent Teatar Puna kuća, Zagreb / 35 min Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih ... Read more

Spoznajte Maribor na prav poseben način in se podajte z nami na sprehod skozi zgodovino mestne kanalizacije! Pa bom. Mesto, v katerem živimo, je tukaj 900 let, prve kanalizacijske cevi pa so bile položene na Gosposki leta 1862. Kakšno je bilo mesto pred tem, kam in kako je hodil še cesar peš in kaj je sprožila kolera, boste izvedeli na sprehodu, nad katerim sta se sinova tako zgrozila, da sta mu dala naslov. Naj vas ne skrbi: ne bomo se spustili v kanale, nad njimi se bomo le sprehodili. Na sprehod se je potrebno prijaviti! Prijave zbiramo do petka, 6. junija 2025, do 17.00 na: e-mail info@rajzefiber.si, telefon +386 590 21519 in osebno v trgovini Rajzefiber. Sprehod se izvede, če so nanj prijavljene minimalno 4 osebe.

Spoznajte Maribor na prav poseben način in se podajte z nami na sprehod skozi zgodovino mestne kanalizacije! Pa bom. Mesto, v katerem živimo, je tukaj 900 let, prve kanalizacijske cevi pa so bile položene na Gosposki leta 1862. Kakšno je bilo mesto pred tem, kam in kako je hodil še cesar peš in kaj je sprožila kolera, boste izvedeli na sprehodu, nad katerim sta se sinova tako zgrozila, da sta mu dala naslov. Naj vas ne skrbi: ne bomo se spustili v kanale, nad njimi se bomo le sprehodili. Na sprehod se je potrebno prijaviti! Prijave zbiramo do petka, 6. junija 2025, do 17.00 na: e-mail info@rajzefiber.si, telefon +386 590 21519 in osebno v trgovini Rajzefiber. Sprehod se izvede, če so nanj prijavljene minimalno 4 osebe.

60. Festival Borštnikovo srečanje: Transport: Tovor v Sodnem stolpu Tovor se loteva ene najaktualnejših in pogosto spregledanih tem sodobnega sveta – naglega porasta tovornega cestnega prometa, ki se je v zadnjih letih povečal za kar 30 %. Na svetovnih cestah se vsak dan giblje med 20 in 50 milijonov tovornjakov, kar kaže na obseg in vpliv globalne trgovinske mreže. Uprizoritev odpira pogled v nevidno ozadje potrošniške realnosti, kjer sta hitrost in dostopnost gonilni sili gospodarske rasti – a s sabo prinašata visoko ceno: izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje okolja in sistemske zlorabe delavskih pravic. V središču zgodbe je avtoprevoznik, ki se pod pritiskom nerealnih rokov znajde ujet med pričakovanji delodajalca in številnimi ovirami na cesti. Noč ga pripelje do nepričakanega srečanja, jutro pa razkrije pretresljiv dogodek, ki postavi na preizkušnjo meje človeške vzdržljivosti in moralne presoje. Predstava nas sooči z vprašanjem: kakšno odgovornost nosimo kot del tega izkoriščevalskega, hiperpotrošniškega sistema? Tovor je del mednarodnega projekta Transport, ki nastaja v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Na pobudo režiserja Tina Grabnarja sodeluje šest gledališč iz Slovenije (Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor), Poljske (Białostocki Teatr Lalek), Estonije (Eesti Noorsooteater), Litve (Klaipėdos lėlių teatras) in Češke (Divadlo ALFA). Projekt sofinancira Evropska unija in bo v sezoni 2024/2025 povezal evropske ustvarjalce v iskanju odgovorov na vprašanja prihodnosti mobilnosti, dela in etike. Vstopnice:

60. Festival Borštnikovo srečanje: Zdej loh spokam zdej loh grem v Dvorani Ondine Otta Klasinc "Na star radionaštimam dober zvokvrti me naokrogpremika sem in tjapritisne me na tla  ta dober zvokki vznak nas zavrtivžigalnik in tobakkot sveder do kostime v hipu obnori  ta svinčnik me poznain škatla zaigrana srednje trd grafitin sled ki nam slediposenči svetle dniza sfukane ljudi"   Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Kje mi živimo na Koroški 10. Čeprav je stanovanjska problematika neločljivo povezana z osnovno eksistencialno negotovostjo, vsakdanjim življenjem in občutkom pripadnosti skupnosti, je v javnem diskurzu pogosto reducirana na suhoparne številke in podatkovne analize. Avtorski projekt Kje mi živimo se tej tematiki približa drugače – kot večgeneracijskemu in večplastnemu vprašanju, ki globoko zareže v sodobno družbo. Namesto statistike so v ospredju zgodbe posameznikov – osebni vpogledi v stanovanjski trg, kjer stanovanje ni več razumljeno kot dom, temveč kot investicija, vir zaslužka in akumulacije kapitala. Projekt razkriva nevidne plasti prostega trga in spodbuja razmislek o posledicah, ki jih ima ta logika za kakovost bivanja, socialno varnost in medgeneracijsko pravičnost. Predstava ne ponuja le vpogleda v realno stanje na trgu nepremičnin ter (ne)dosegljivost državnih in občinskih stanovanjskih rešitev, temveč odpira prostor za pogovor, razmislek in iskanje poti iz vsesplošne stanovanjske krize. Zbirno mesto za gledalce je na Koroški cesti 10. Del predstave poteka na prostem, zato priporočamo udobna oblačila in obutev. V predstavi je uporabljen stroboskop.   Vstopnice: 

Tradicionalni nedeljski koncerti v paviljonu Mestnega parka Maribor. Prirejanje koncertov v Mestnem parku ima bogato tradicijo. Njeni začetki segajo v leto 1890, ko so ob priljubljeni in vselej dobro obiskani promenadi postavili glasbeni paviljon ter v njem po zgledu številnih evropskih središč pričeli s prirejanjem koncertov na prostem. Ti so bili na prelomu devetnajstega stoletjaizjemno priljubljeni in so predstavljali pomemben del družabnega življenja. Tako je ostalo vse do danes, ko to tradicijo nadaljujemo z nedeljskimi matinejskimi koncerti. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor.Ob slabem vremenu prireditev odpade.Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.