S čopičem skozi čas: Eduard Lind in življenje mariborskih meščanov V Kinu Partizan, ki je del Pokrajinskega muzeja Maribor, je na ogled izjemna postavitev, posvečena življenju in delu Eduarda Linda (1827–1904), priznanega mariborskega slikarja druge polovice 19. stoletja. Ob obeležitvi 120. obletnice njegove smrti razstava prinaša edinstven vpogled v bogat opus portretista, ki je mojstrsko ovekovečil podobe mariborskega meščanstva ter postal pomemben kronist svojega časa. Slikarska tehnika Eduarda Linda, ki slovi po foto-realistični natančnosti, mu je omogočila, da je konkuriral celo sodobni fotografiji. Njegovi portreti županov in uglednih meščanov, ki so delovali v ključnih mestnih institucijah, so danes pomemben del mariborske dediščine. Poleg portretov je ustvarjal tudi sakralne podobe, krajine in restavratorska dela, kar ga uvršča med vsestranske umetnike svoje dobe. Postavitev razstave je zasnovala dr. Valentina Bevc Varl, kustodinja in umetnostna zgodovinarka, ki je v večletnem raziskovanju Lindove zapuščine razkrila številne nove vidike njegovega dela. Posebno vrednost razstavi dajejo štiri doslej neznana Lindova dela, ki so zdaj prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje monografija Eduard Lind, slikar mariborskega meščanstva (1827–1904), ki razkriva fascinantne podrobnosti iz njegovih osebnih beležnic in celovit pregled njegovega ustvarjanja. Razstava je na ogled od torka do sobote, med 10. in 18. uro.

Odprtje samostojne razstave Marka Tuška: Opazovanje Vabljeni na odprtje samostojne razstave Opazovanje slovenskega umetnika, slikarja, oblikovalca in fotografa Marka Tuška, ki bo v petek, 28. marca 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Marko Tušek gradi in ustvarja umetniška dela, ki so odvrgla platno kot nosilec slike in se razvila v trodimenzionalno ploskovno blaginjo slikarskega telesa. Pogled nas popelje v prostorske zlate sledi, pri čemer nas telesa slik nagovarjajo s svojo vizualno življenjsko silo, estetsko jakostjo raznoterih reliefnih lepot in stilne kompozicijske barvitosti elementov.

URŠKA GRADIŠNIK Kurator: Jure Kravanja, mojster fotografije Fotografinja Urška Gradišnik nam skozi fotografsko razstavo pokaže svojo sposobnost tankočutnega pripovedovanja zgodb s pomočjo vizualnega medija kot je fotografija. Urška Gradišnik iz Slovenske Bistrice je amaterska in ljubiteljska fotografinja, ki se s fotografijo ukvarja dobrih deset let. Je aktivna članica Društva fotografov Svit iz Celja, kjer je pridobila večino svojega znanja s strani kolegov fotografov. Poleg aktivnega sodelovanja v klubih, se je udeležila kar nekaj izobraževanj v Sloveniji in tujini, zelo rada pa se uči iz svojih lastnih izkušenj. Aktivno sodeluje na fotografskih natečajih v Sloveniji in tujini, kjer je dobila številna priznanja in nagrade. S pridobljenimi natečaji in nagradami si je pridobila fotografski naziv F1, ki je podeljen s strani Fotografske zveze Slovenije. Urški fotografija predstavlja željo po ustvarjanju, ki pravi, da je eno najglobljih hrepenenj človeške duše. Ustvarja za sebe in svojo dušo, največkrat na potovanjih ali pod studijskimi lučmi, kjer se igra s svetlobo in linijami človeškega telesa. Z zaključenimi serijami fotografij »Evfemistična družba«, »Love story« in »Nogomet« nam prikaže svoje stališče in odnos do problemov sodobne družbe, ki na eni strani podajajo interpretacijo kot vizualne upodobitve različnih načinov, kako ljudje v družbi pogosto uporabljajo evfemizem ali »mehčanje jezika« za obravnavo ali maskiranje resničnosti, ki je lahko neudobna, kontroverzna ali socialno občutljiva. Na drugi strani pripoveduje o ciklu odnosa, njegovih vzponih in padcih ter o končnem pomenu družine za osebno rast in razvoj, kjer rdečo nit predstavlja telefon kot simbol odtujitve drug od drugega. Poleg serij nam avtorica prikaže potovanje v razne fotografske žanre. V žanru poulične fotografije umetnica raziskuje temo človeka kot figure v prostoru. V pokrajini uporablja figuro človeka, da prikaže razmerje med ljudmi in okoljem, v katerem se nahajajo. Gledalcem pripoveduje zgodbe o različnih vidikih človeške izkušnje v odnosu do fizičnega prostora, od osamljenosti in premišljevanja do vztrajnosti in interakcije z okoljem. Z umetniškim aktom fotografinja izpostavlja ne le fizično lepoto telesa, temveč tudi globlje elemente človekovega izražanja in čustvene izpovedi. Z uporabo igre svetlobe in sence se ustvarja močan vizualni kontrast, ki poudarja oblike in črte telesa, daje pa tudi globino in teksturo podobi.