60. Festival Borštnikovo srečanje: Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi na Komornem odru. Interaktivna intermedijska uprizoritev izhaja iz eksperimentalnega izziva: kako lahko dramsko besedilo vstopa v prostor uprizoritve preko principov delovanja (računalniških) iger in kako lahko osebna, intimna pripoved posameznika postane del kolektivne, igralske izkušnje? Predstava Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi sledi avtoričinemu besedilu Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, za katerega je leta 2020 na Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Če se je prvi del ukvarjal predvsem z vprašanjem krivde, se drugi poglobi v tematiko sramu. Skozi zgodbe treh mladih žensk, ki se soočajo z izkušnjami zlorabe, bolezni in osamljenosti, predstava odpira prostor razmisleka o prekarnosti, gentrifikaciji in splošni družbeni negotovosti.   Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Samo še enkrat gremo spat v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev Samo še enkrat gremo spat se naslanja na otroško vero v obljube, pričakovanja in neizmerno željo po jutri – tistem jutri, ki bo gotovo boljše, lepše, lažje od današnjega dne. Karkoli nas danes zaboli, lahko zacelimo jutri. Kar se danes podre, bomo jutri popravili. Kar izgubimo, morda že jutri najdemo nazaj. Predstava uteleša neustavljivo moč upanja, ki kljubuje teži vsakdana – a hkrati tudi razkriva, kako nas prav to upanje lahko ujame v nenehno prelaganje življenja na prihodnost. Medtem ko zremo proti obzorju in čakamo novo jutro, pogosto spregledamo trenutek, ki se dogaja tukaj in zdaj. Ne znamo obstati, zadihati, pogledati okoli sebe, se ustaviti v sedanjosti, jo občutiti. Vsa naša preteklost je stkana iz majhnih odločitev – načrtovanih ali naključnih – ki so skupaj oblikovale našo sedanjost in tlakovale pot jutrišnjemu dnevu. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Slovenija šteje v Veliki dvorani Slovenija šteje je avtorski projekt, ki v ospredje postavlja državo kot skupen projekt – kot nekaj, kar se ne zgodi samo od sebe, ampak terja nenehno delo: vzpostavljanje, ohranjanje, spreminjanje. V središču te uprizoritve je stroj – simbolični mehanizem, ki ga poganjamo vsi, ki sodelujemo v vsakodnevnem "projektu Slovenija". Vsak naš gib, vsak utrip, vsak prispevek postaja del tega stroja, ki živi in deluje na ritmu – dobesedno, saj ga žene glasbeni beat in gib teles. Slovenija v tem pogledu ni nekaj danega, temveč nekaj, kar znova in znova ustvarjamo z dejanji, ki jim pripisujemo pomen. Vsako novo dejanje, ki tvori "Slovenijo", je rezultat pogajanj, napetosti, bojev – in vprašanje vztrajnosti odloča, ali bodo te spremembe začasne ali trajne. Predstava Slovenija šteje je živa, spreminjajoča se struktura – tako kot družba, ki jo predstavlja. Od vsakega posameznika in posameznice je odvisno, v katero smer se bo premikala. Slovenija kot ideja – in kot praksa – šteje toliko, kolikor vanjo vložimo. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Toxic vol. 2 v Malem odru Uprizoritev Toxic temelji na istoimenskem avtofikcijskem romanu dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic. Ta slogovno razgiban, vsebinsko nepredvidljiv in asociativno gost tekst v gledališki priredbi in idejni zasnovi Nataše Matjašec Rošker postane emocionalna partitura vzponov in padcev – pretok misli, refleksij, občutij, podob in popkulturnih referenc, v katerem se mešajo osebno in kolektivno, sveto in trivialno, notranje in zunanje. Toxic je potop v mentalni in čustveni svet urbane mlade ženske, ki v labirintu sodobnega življenja išče pomen, povezanost in sebe. V njenem zaprtem vrtu (hortus conclusus) se prepletajo spomini in vsakdan, upi in razočaranja, naključni pogovori in veliki premisleki, ki jih spremljajo TV-serije, svetnice, ikone, nakupi, knjige, glasba, bolečine, prijateljstva in trenutki veselja. Po vzoru Montaignovega pogumnega samopreiskovanja in radikalne telesnosti performansov Marine Abramović, Toxic brez olepševanja zareže v osebno – v telo, misli in čustva – in odpira prostor za refleksijo o tem, kaj pomeni biti ženska, biti prisotna, biti preobremenjena, biti čuteča. In preživeti. Vstopnice: Cena v predprodaji: 15 € Redna cena: 20 €   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Nebesje v Dvorani Frana Žižka Del gledališke poti Lucy Kirkwood zaznamuje sodelovanje z angleško skupino Clean Break, ki od leta 1979 skozi gledališke programe v zaporih naslavlja tematike ženske kriminalitete in sodnega sistema. Njihovo delo presega okvir umetnosti – skozi pripovedi zaprtih žensk razkrivajo globoko zakoreninjene sistemske neenakosti in pristranskosti pravosodja. Te teme močno odzvanjajo tudi v Kirkwoodini drami Nebesje. Dogajanje je postavljeno v leto 1759, v vas v Suffolku, kjer se ženska porota znajde pred odločilno nalogo – razsoditi o usodi Sally Poppy, obtožene umora. A zgodba presega okvir posameznega primera: v ospredje stopajo vprašanja svobode, odgovornosti in (ne)vidnih družbenih pritiskov, ki so kljub zgodovinskemu kontekstu še vedno izjemno aktualna. Skozi pokrajino zgodovinskega trenutka, zaznamovanega z vzponom kapitalizma, razlaščanjem skupnostne zemlje in neplačanim ženskim delom, se z izostreno natančnostjo izrisujejo boji proti patriarhalni nadvladi. Ti boji se pogosto kažejo kot navidezne delitve med ženskostjo in moškostjo – a v resnici razkrivajo globlje sistemske mehanizme moči in podrejanja. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Tam, v vrtu v Minoritski cerkvi »Njun vrt ni le prostor – je tiho zavetje, kjer se idila razkriva kot zapis človeškega truda. Njun vrt je njuno telo.« Ustvarjalca vabita v intimen prostor dveh – v vrt, kjer zvočno in gibalno prepletanje razpira prostor poslušanja, čudenja in opazovanja. Z radovednostjo, ki se porodi iz čistega nagona za stikom, gledalca vodita skozi predstavo, ki vrt razume kot igrišče, kot mikrokozmos medosebnih odnosov, prostor srečevanj in vabil. Skupaj z občinstvom opazujeta, kako drobna dejanja sprožajo odzive – v vrtu in onkraj njega – ter poudarjata, kako pomembni so naši čuti pri doživljanju sveta. V tej uprizoritvi se človeško telo kot občutljivo orodje povezuje z inter- in transdisciplinarnimi strukturami, ki razkrivajo medsebojno prepletenost življenj. V ozadju odmeva tudi razmislek o tem, kako družba vrednoti človekovo povezanost z naravo. Negovanje vrta postane simbol – kulturna in osebna praksa, ki nas povezuje z vsem živim ter nas vabi k odločitvi: izbrati pristnejšo, bolj čutečo prisotnost v svetu. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Transport: Tovor v Sodnem stolpu Tovor se loteva ene najaktualnejših in pogosto spregledanih tem sodobnega sveta – naglega porasta tovornega cestnega prometa, ki se je v zadnjih letih povečal za kar 30 %. Na svetovnih cestah se vsak dan giblje med 20 in 50 milijonov tovornjakov, kar kaže na obseg in vpliv globalne trgovinske mreže. Uprizoritev odpira pogled v nevidno ozadje potrošniške realnosti, kjer sta hitrost in dostopnost gonilni sili gospodarske rasti – a s sabo prinašata visoko ceno: izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje okolja in sistemske zlorabe delavskih pravic. V središču zgodbe je avtoprevoznik, ki se pod pritiskom nerealnih rokov znajde ujet med pričakovanji delodajalca in številnimi ovirami na cesti. Noč ga pripelje do nepričakanega srečanja, jutro pa razkrije pretresljiv dogodek, ki postavi na preizkušnjo meje človeške vzdržljivosti in moralne presoje. Predstava nas sooči z vprašanjem: kakšno odgovornost nosimo kot del tega izkoriščevalskega, hiperpotrošniškega sistema? Tovor je del mednarodnega projekta Transport, ki nastaja v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Na pobudo režiserja Tina Grabnarja sodeluje šest gledališč iz Slovenije (Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor), Poljske (Białostocki Teatr Lalek), Estonije (Eesti Noorsooteater), Litve (Klaipėdos lėlių teatras) in Češke (Divadlo ALFA). Projekt sofinancira Evropska unija in bo v sezoni 2024/2025 povezal evropske ustvarjalce v iskanju odgovorov na vprašanja prihodnosti mobilnosti, dela in etike. Vstopnice:

60. Festival Borštnikovo srečanje: Zdej loh spokam zdej loh grem v Dvorani Ondine Otta Klasinc "Na star radionaštimam dober zvokvrti me naokrogpremika sem in tjapritisne me na tla  ta dober zvokki vznak nas zavrtivžigalnik in tobakkot sveder do kostime v hipu obnori  ta svinčnik me poznain škatla zaigrana srednje trd grafitin sled ki nam slediposenči svetle dniza sfukane ljudi"   Vstopnice:   Več o dogodku