Mica pri babici
Maribor center / SNG Maribor, Stara dvoranaAvtor: Andrej Predin Režija: Miha Golob Ponorela piratska pustolovščina za neustrašneže 6 + Mica in Ludvik v gledališki adaptaciji Piratov iz dežele Merikaka s ponorelim kompasom odplujeta na razburkano morje. Tam pot prekrižata kapitaun Cvenku in njegovi piratski ladji, ki je začuda ne poganja veter in ne pluje na bencin, paro ali elektriko. Kaj pri "smrčeči morski pošasti" žene Cvenkovo ladjo po širnih morjih, lahko na lastni koži preizkusijo mladi gledalci, saj jih kapitan vabil na čisto pravo piratsko preizkušnjo. Kako bosta Mica in Ludvik krmarila po deželi Merikaka, kjer je veliko nevarnih stvari zavitih v lepo in slastno embalažo, bodo v nabriti, zaviti in duhoviti pustolovščini pod režijskim poveljstvom inovativnega snovalca otroških uprizoritev Mihe Goloba, ki je pripravil tudi priredbo besedila, spoznali vsi neustrašni pomorščaki od blizu in daleč.
Vanja, Sonja, Maša in Špik
Maribor center / SNG Maribor, Stara dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)Komedija, pri kateri ne vemo, ali brišemo solze smeha ali žalosti. Avtor: Christopher DurangNaslov izvirnika: Vanya and Sonia and Masha and SpikeRežija: Dino Mustafić Ameriški ustvarjalec Christopher Durang (1949) je konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaslovel kot pisec inteligentnih črnih komedij, njegova zadnja drama Vanja, Sonja, Maša in Špik (2012) z nagrado tony 2013 za najboljšo dramo pa se bere kot absurd, ki ga trenutno živimo. To je žlahtna komedija, ki inteligentno izkorišča vse komedijske registre, a hkrati ostaja, kot je že po naslovu jasno nakazano, čehovljansko hrepeneča, s koncem, ob katerem gledalec ne ve, ali briše solze smeha ali žalosti. Vanja, Sonja, Maša in Špik je ljubezenska zgodba teatru, duhovito posvetilo avtorjem in poustvarjalcem, kajti glavne like sta pokojna starša, pretenciozna gledališka režiserja, poimenovala po kultnih likih iz dram Čehova in jim po grški tradiciji s tem nadela tudi prekletstva, ki jim pritičejo. Osamljeni in samooklicani ostareli homoseksualec Vanja bolj ali manj harmonično sobiva s posvojeno sestro Sonjo, depresivno žensko srednjih let, ki ji da z vsakim stavkom vedeti, kako zelo jo je sreča zapustila, ljubezen pa nikdar niti povohala. V družinski hiši, ki zavestno spominja na Čehov priljubljeni dogajalni prostor domačij, Vanja in Sonja preživljata dneve ob srčnem prerekanju in tarnanju o njunih usodah, ki ga vsake toliko začini služkinja Kasandra (njenim prerokbam tako kot prerokbam Priamove hčere iz grške mitologije nihče ne verjame). Zatohlo idilo zmoti prihod Maše, zvezde gledališkega in filmskega sveta, ki z leti počasi zahaja. S sabo pripelje nadobudnega igralca Špika, trenutno v vlogi njenega ljubimca, ko se vmeša še Nina, dekle Špikove generacije, ki Mašo občuduje, a ji s svojo lepoto in mladostjo predstavlja grožnjo. Po zabavi v maskah se začno odnosi krhati in drobne tragedije vse bolj poglabljati. Vanja se prvič opogumi in prebere del svoje drame, Sonja dobi klic in povabilo na zmenek. V končnem monologu Vanja kulminira mnogo frustracij, ki se ne tičejo le njegovega izgubljenega in žalostnega življenja, a vsi vemo, da opisuje usodo človeštva v stoletju, ki nam je ušlo izpod nadzora. Durangovo žlahtno komedijo, ki izpostavlja predvsem človeško hrepenenje, bo režiral bosanski režiser Dino Mustafić, ki je na oder mariborske Drame mojstrsko postavil s številnimi nagradami ovenčano uspešnico Od blizu.
Hotel Opera (18. Festival komedije Pekre)
Okolica / Dom kulture Pekre (Bezjakova ulica 4, Limbuš)KD Ljutomer. Ogledali si boste komedijo zapletov, kanček kriminalke in veliko romantike. Zamenjave, intrige, neverjetne situacije, sobe, hodniki, gledališče, karakterji, petje v živo, oboževanje, opera in predvsem ljubezen - amore. Vse to povzema dogajanje v predstavi Hotel Opera, spomni nas na težke situacije, ki nas potisnejo iz cone udobja, pravzaprav pa ponujajo možnost osebne rasti in preobrazbe. To se zgodi našemu glavnemu junaku Maxu. Nekaj neverjetnih ur, ki mu v celoti spremenijo življenje za zmerom...ubran gledališki ansambel bo ponudil kvaliteten odrski nastop in tisti globlji humor, ki ga na odrih velikokrat pogrešamo. Avtor: KEN LUDWIGRežija: VIKTOR HRVATIN MEGLIČScena: ALBIN ROŽMANAŠepetalec: MARIJA LAČENRazsvetljava: in zvočni efekti: STANISLAV KAUČIČ MIŠOKostumi in maska: NINA ŠULINPevsko mentorstvo: FELICIA HERIČ TAŠKOV Igralci:BERNARD REBERNIK - Max, Saundersin pomočnik ANJA PUŠENJAK - Maggie, Maxovo dekle MIRA REBERNIK ŽIŽEK - Mila Saunders, direktorica opereJOŽEF PEČNIK - Tito Merelli, svetovno znani tenoristFANIKA ZOREC - Maria, Titova žena DANIJELA KUTNJAK - Diana, sopranistkaSONJA KOLBL - Julia, predsednica sveta opereJOŽEF LABA - Mark, Titov največji oboževalec Predstava traja: 100 minut Vstopnice: Obiskovalci se morajo držati priporočil za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Zlatolaska in trije medvedi 3+
Velika dvoranaZlatolaska in trije medvedi 3+ Po ljudskih motivih / 35 min Zlatolaska je radovedna deklica, ki z odprtimi očmi občuduje svet, ki jo obdaja. Sončno jutro zazna v vsej njegovi lepoti in polnosti: opazi oblake, občuduje metulje in cvetje, pa tudi poskočni zajček ne uide njenemu pogledu. Steče za njim, vendar se ji ne pusti ujeti. ... Read more
Delavnica časopisnega gledališča: prekarna pomlad
GT22Omletnice in Omletniki v sklopu projekta Organizirajmo se, združimo se! pripravljajo delavnico časopisnega gledališča, ki z različnimi podtehnikami opozarja na nekritičnost, pristranskost in moč medijev. Časopisno gledališče je namreč tehnika, ki se lahko izvaja kot delavnica ali pa kot proces ustvarjanja teksta oziroma scenarija. Nedramska besedila (časopisne članke, državno ustavo, deklaracije, akte, oglase ipd.) se ... Read more
Cesta prekarskih brigad – predstava in otvoritev razstave
GT22Vabljen_a na uprizoritev zaključne forumske predsatave, ki so jo ukrojile različne tehnike in metode gledališča zatiranih, delavnice časopisnega gledališča, razgovori in intervjuji. Mlada mariborska gledališka skupina Omletnice_ki, ki izvira iz šole gledališča zatiranih z njo v teh negotovih časih osvetljuje problematičnost prekarnega dela. Predstava Cesta prekarskih brigad Obravnava življenje petih različnih prekarnih delavcev, katerih navidezno ... Read more
Izpoved mazohista (18. Festival komedije Pekre)
Okolica / Dom kulture Pekre (Bezjakova ulica 4, Limbuš)Prosvetno društvo Vrhovo Žaba gledališče. V predstavi s podnaslovom "morbidni monolog" spoznamo Gospoda M., sodobnega mučenika, in njegovo trnovo pot skozi delovni vsakdan. Po njej ga vodi nekakšen sodobni Satir v najrazličnejših zapeljivih preoblekah: v podobi mučnih ljubezenskih odnosov, spoštovanja vsemogočnih avtoritet, krutega izkoriščanja delovne sile ... A kot vsak priden in vzoren mazohist Gospod M. v vsem tem nadvse uživa; ne le to, v želji po sreči prosi za še več trpljenja. Ne samo zase, tudi za druge. Od mazohizma do sadizma je namreč le korak. Po motivih dramskega besedila Romana SikoreRežija: KATARINA KLAJNAsistentka režije: ANA MARIJA LEDNIKGlasba: MATIJA MARIONGrafična podoba: SIMON BREGARAvtor fotografij: DAVID BOLEAvtorji priredbe: ustvarjalci predstave Igralci:URŠKA KLAIN MARIONŽIGA MEDVEŠEK – Gospod M Vstopnice: Obiskovalci se morajo držati priporočil za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Koncert cikla Carpe artem – Na ramenih velikanov
Kazinska dvoranaLudwig van Beethoven: Trio št. 2 v Es-duru, op. 70 Ernst von Dohnanyi: Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog v C-duru, op. 37 Denys Masliuk, klavir, Oksana Pečeny, violina, Igor Mitrović, violončelo in drugi Komorna zasedba, ki bo združevala pianističnega virtuoza Denysa Masliuka in člane dveh slovenskih simfoničnih orkestrov, bo izvedla zlat ... Read more
Šovbiznis – Martina Ipša
Mali oder Narodnega domaStand up komedija
Vanja, Sonja, Maša in Špik
Maribor center / SNG Maribor, Stara dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)Komedija, pri kateri ne vemo, ali brišemo solze smeha ali žalosti. Avtor: Christopher DurangNaslov izvirnika: Vanya and Sonia and Masha and SpikeRežija: Dino Mustafić Ameriški ustvarjalec Christopher Durang (1949) je konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaslovel kot pisec inteligentnih črnih komedij, njegova zadnja drama Vanja, Sonja, Maša in Špik (2012) z nagrado tony 2013 za najboljšo dramo pa se bere kot absurd, ki ga trenutno živimo. To je žlahtna komedija, ki inteligentno izkorišča vse komedijske registre, a hkrati ostaja, kot je že po naslovu jasno nakazano, čehovljansko hrepeneča, s koncem, ob katerem gledalec ne ve, ali briše solze smeha ali žalosti. Vanja, Sonja, Maša in Špik je ljubezenska zgodba teatru, duhovito posvetilo avtorjem in poustvarjalcem, kajti glavne like sta pokojna starša, pretenciozna gledališka režiserja, poimenovala po kultnih likih iz dram Čehova in jim po grški tradiciji s tem nadela tudi prekletstva, ki jim pritičejo. Osamljeni in samooklicani ostareli homoseksualec Vanja bolj ali manj harmonično sobiva s posvojeno sestro Sonjo, depresivno žensko srednjih let, ki ji da z vsakim stavkom vedeti, kako zelo jo je sreča zapustila, ljubezen pa nikdar niti povohala. V družinski hiši, ki zavestno spominja na Čehov priljubljeni dogajalni prostor domačij, Vanja in Sonja preživljata dneve ob srčnem prerekanju in tarnanju o njunih usodah, ki ga vsake toliko začini služkinja Kasandra (njenim prerokbam tako kot prerokbam Priamove hčere iz grške mitologije nihče ne verjame). Zatohlo idilo zmoti prihod Maše, zvezde gledališkega in filmskega sveta, ki z leti počasi zahaja. S sabo pripelje nadobudnega igralca Špika, trenutno v vlogi njenega ljubimca, ko se vmeša še Nina, dekle Špikove generacije, ki Mašo občuduje, a ji s svojo lepoto in mladostjo predstavlja grožnjo. Po zabavi v maskah se začno odnosi krhati in drobne tragedije vse bolj poglabljati. Vanja se prvič opogumi in prebere del svoje drame, Sonja dobi klic in povabilo na zmenek. V končnem monologu Vanja kulminira mnogo frustracij, ki se ne tičejo le njegovega izgubljenega in žalostnega življenja, a vsi vemo, da opisuje usodo človeštva v stoletju, ki nam je ušlo izpod nadzora. Durangovo žlahtno komedijo, ki izpostavlja predvsem človeško hrepenenje, bo režiral bosanski režiser Dino Mustafić, ki je na oder mariborske Drame mojstrsko postavil s številnimi nagradami ovenčano uspešnico Od blizu.
Srce v temi 15+
Mala dvoranaTanja Lužar po motivih življenja Mary Temple Grandin Človeška in živalska srca so si zelo podobna, pa vendar živalska mnogokrat pristanejo na človekovem krožniku. Predstava bo skozi delo in življenje aktivistke in znanstvenice Mary Temple Grandin osvetlila tabuizirane teme živalskega čustvovanja in mesne industrije. Osrednja protagonistka, ki je svoje življenje posvetila ozaveščanju o pomembnosti skrbi za dobrobit rejnih živali in ozaveščanju o avtizmu, ne obsoja ... Read more
Pohlep v dolini Barjanski (18. Festival komedije Pekre)
Okolica / Dom kulture Pekre (Bezjakova ulica 4, Limbuš)KD Mah teater Dragomer. Pred dobrimi stotimi leti je Ivan Cankar napisal dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Ob nastanku so ga milo rečeno raztrgali z besedami: to ni umetniško delo, to je konfuzno delo brez dramatskega zapleta, pisec prezira moralo in žali kristjane in je obenem vzvišen ter nesramen. Viri navajajo, da je Cankar vse skupaj napisal iz enega preprostega razloga: šlo je za odpor do odnosa, ki ga je imela vladajoča družba do umetnosti in svobodnega izražanja.POHLEP V KOTLINI BARJANSKI je veseloigra, ki bi jo lahko danes napisal taisti Ivan Cankar. Pohlep je mamljiv tako kot pohujšanje. Dolina pa se spremeni v barje. V močvirje, ki ga je potrebno izsušiti. V igri vidimo zakaj je to Sizifovo delo. Nravi posameznika pač ni mogoče zamenjati. Lahko se zamenja dlako, tistega spodaj pa nikoli.Tako se veseloigra brez napovedi spremeni v farso. Farsa je vse, kar se dogaja v tej barjanski kotlini, ki je navadno močvirje. Močvirje prepleteno z egoizmom in spletkami. Nihče ni nedolžen in nihče ni direktno kriv. Vsak igra več vlog.Razlog, da uprizarjamo to delo je podoben Cankarjevemu. Umetnost, kultura in svobodno izražanje so na preizkušnji. Obstaja nevarnost, da v imenu boja za zdravje pozabimo na boj za kulturo. Kulturo, ki nastavlja ogledalo tudi skozi takšne igre, kot je Pohlep v dolini barjanski. In da ne bo pomote: vsaka podobnost z junaki našega časa, ki nam odrejajo koščke svobode, je zavestno naključna. Avtor: PO I. CANKARJU (Pohujšanje v dolini šentflorjanski) priredil MIRAN SETNIKARRežija: MATIJA MILČINSKIDramaturg: LEON NAGDALENCScena: NEVENA KRALJŠepetalec: LIZA GOLOB, DAMJANA ROŽIČRazsvetljava in zvočni efekti: TADEJ KVATERNIK Igralci:IVICA RAJKOVIČ – Peter, imenovan Hassan SUZANA PITKA/ DAMJANA ROŽIČ - JulijaSAŠO BREJC - ŽupanINKA ZDRAVKOVIČ - ŽupanjaALEŠ KOZJAN - BankirZINKA KOS - Lokalna zdravnica NEVENA KRALJ - Učiteljica AngelaSILVO PONTELLI - ŽupnikIGOR BOBBERA - PopotnikMETA JURAČ - MinistricaMIRAN SETNIKAR - Hudič Predstava traja: 60 minut Vstopnice: Obiskovalci se morajo držati priporočil za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.