Kdo so bili Scherbaumi? Kje je Scherbaumova vila in kje Scherbaumov dvor? Kaj so Scherbaumi počeli? Kaj se je v vili dogajalo v času prve svetovne vojne? Vse to in še več lahko najdete na naši novi stalni razstavi.

Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto. Predstavljal je severozahodna vrata Jugoslavije v svet. Mesto je postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom.
Leta 1910 je v Mariboru živelo 27.994 prebivalcev v 1269 stanovanjskih objektih. Leta 1921 se je število prebivalcev povečalo na 30.739 prebivalcev, stanovanjskih poslopij v mestu pa je bilo že 1455. Ob zadnjem štetju prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji leta 1931 je v Mariboru živelo 33.921 ljudi, število stanovanjskih nepremičnin pa je naraslo na 1834. Kot nov dejavnik mariborskega prebivalstva so med letoma 1918 in 1941 nastopili Primorci, ki so jugoslovanskemu Mariboru s svojo značajsko neposrednostjo vtisnili nov pečat.
Med januarjem 1919 in aprilom 1921 so mestno upravo v Mariboru vodili vladni komisarji dr. Vilko Pfeifer, nato pa dr. Josip Leskovar in za njim še Ivo Poljanec. Prve občinske volitve so bile razpisane za 26. april 1921. Največ glasov so prejeli socialisti, iz njihovih vrst so izvolili tudi župana Viktorja Grčarja. Spodnještajerski Nemci se prvih občinskih volitev v Mariboru niso udeležili. Izid prvih občinskih volitev v Mariboru in okoliških občinah, kjer so tudi zmagali socialisti, je bil precej drugačen kot v drugih slovenskih občinah.
Druge občinske volitve so bile 21. septembra 1924. Klerikalci Slovenske ljudske stranke in liberalci Jugoslovanske demokratske stranke so skupaj z Narodno socialistično stranko nastopili na občinskih volitvah v Mariboru kot Narodni blok. Samostojno so šli na volitve mariborski Nemci z Domačo gospodarsko stranko. Narodni blok je na drugih občinskih volitvah dobil 32 mandatov. Nemci in socialistična stranka so vsak dobili po štiri mandate v občinskem odboru, komunistična delavska skupina pa en mandat. Novi župan je postal predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Josip Leskovar.
Zadnje občinske volitve med obema vojnama so bile leta 1927. S 14 mandati je zmagala Slovenska ljudska stranka, takoj za njo so bili socialisti z 12 mandati. Šest mandatov je dobila Jugoslovanska demokratska stranka, pet pa Domača gospodarska stranka Nemcev. Mestni svet je 24. januarja 1928 za župana izvolil dr. Alojzija Juvana iz vrst Slovenske ljudske stranke. V zadnjem izvoljenem občinskem odboru so kot mestni odborniki sedeli že vsi bodoči župani in podžupani (dr. Alojzij Juvan in Franjo Žebot iz Slovenske ljudske stranke ter dr. Franjo Lipold iz Jugoslovanske demokratske stranke).
Ob uvedbi kraljeve šestojanuarske diktature leta 1929 je bil razpuščen tudi mestni občinski svet. Že čez nekaj dni je veliki župan Mariborske oblasti postavil novo občinsko upravo z županom dr. Alojzijem Juvanom. Kasneje ga je nasledil liberalec dr. Franjo Lipold. Do konca Kraljevine Jugoslavije mestna občina ni mogla imeti drugačne politične usmeritve, kot je bila tista v državi.
Zadnja, največja sprememba v sestavi organov mestne občine, se je zgodila jeseni 1935, ob spremembi vlade v Beogradu, ko je postal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen iz Slovenske ljudske stranke. Takrat so v Mariboru mestno občino z večino mestnih svetnikov prevzeli pristaši klerikalne stranke. Župan je ponovno postal dr. Alojzij Juvan, podžupan pa Franjo Žebot.
Med letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine negativno vplivalo dejstvo, da je Maribor proti svoji volji, kot edina mestna občina v Jugoslaviji, ostajal v občinskih mejah, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine.

Presunljiv psihološki portret posameznikove volje do moči v dramatični Verdijevi pisavi
Glasbenogledališki genij Giuseppeja Verdija se je v razponu kar šestih desetletij njegovega aktivnega skladateljevanja udejanjil v številnih opernih mojstrovinah, izmed katerih je bilo ustvarjenih kar nekaj del, s pomočjo katerih so skozi Verdijevo ekspresivno in obenem docela človeško sočutno glasbeno pero na novo zaživeli fragmenti italijanske zgodovine. Prav te nove zgodbe, prežete z mojstrsko dognano glasbeno dramo, so tisti primer umetniške resnice, s katero je Verdi ohranil trajno mesto v svetovnem opernem panteonu. Mednje sodi tudi zgodba o junaškem, toda plebejskem pomorščaku Simonu Boccanegri, ki je po volji ljudstva postal dož Genove sredi 14. stoletja. Razklan med bremenom lastne zgodovine – muči ga predvsem izguba hčerke, ki jo po spletu okoliščin pod imenom Amelia Grimaldi najde šele po 25 letih – in političnimi ambicijami svojih nasprotnikov, se Boccanegra odloči poiskati novega zaveznika v podobi svojega bodočega zeta Gabrieleja Adorna, ki mu je Amelijina roka obljubljena v zameno za pomoč pri porazu uzurpatorjev Boccanegrove vladavine. Velikopotezna dramatičnost opere, ki je širši mednarodni uspeh doživela šele po Verdijevem angažmaju pesnika in skladatelja Arriga Boita, ki je revidiral izvirni Piavejev libreto, in praizvedbi v milanski Scali leta 1881, bo v režiji Arnauda Bernarda in pod dirigentsko taktirko Francesca Rose prvič v zgodovini uprizorjena na velikem odru mariborske opere.
Opera se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

STALNE RAZSTAVE
Razstava Portret meščanstva postavlja v ospredje kulturno življenje v Mariboru v 19. stoletju. Na eni strani izpostavlja živahno družabno življenje, ki so go v 19. stoletju narekovala številna društva, po drugi strani pa zrcali družbene spremembe 19. stoletja, ki so vidne v urbanizmu, glasbi, narodnemu prebujanju in razhajanju, skrbi za jezik in za kulturno dediščino pokrajine. V ta dogajanja so vtkane tehnične novosti, ki so povzročile premike v komunikaciji in dojemanju časa (razglednica, žepna ročna ura), prometu (vlak, kolo), načinu upodobitve (slikarski ali fotografski portret)…

STALNE RAZSTAVE
Razstava prikazuje začetke muzejstva v Mariboru in njegov razvoj v Pokrajinski muzej Maribor od leta 1896 do 2003. Je v prostoru, kjer so ohranjene freske Mateja Sternena iz leta 1940, ki jih je naslikal za tedanjo restavracijo Grajska klet. Rekonstruiran je del prve muzejske razstave iz leta 1903, muzejske zbirke pa so predstavljene kot temelj muzejskega dela. V njih zbrana dediščina definira muzej kot bazo podatkov o kulturnozgodovinski identiteti prostora in posameznika. Vpetost mariborskega muzejstva v obči razvoj muzejev je prikazana na tekaču, kjer so zabeleženi izbrani dogodki v zgodovini muzejstva.

STALNE RAZSTAVE
Razstava niza posamezne strukture in pojave iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obrambo, vero, kugo, požare, mestno oblast, obrti). Razen muzealij jih pojasnjujejo makete, rekonstruirana sta ambienta dimnice in gostilne, obiskovalci lahko oblečejo viteški oklep… Razstava je v pritličju bastije, mestnega obrambnega stolpa iz sredine 16. stoletja, zgrajenega pod vodstvom arhitekta Domenica dell’Allia. Prikazano je protiturško obrambno utrjevanje na Štajerskem in v Slavoniji pod vodstvom omenjenega arhitekta, razstavljeno pa je tudi starejše orožje iz muzejske zbirke.

STALNE RAZSTAVE
Razstava prikazuje rekonstrukcijo historične lekarne s konca 19. stoletja. Predstavljeni so prodajni prostor lekarne (oficina), z originalnimi lekarniškimi omarami in stojnicami ter recepturno mizo, lekarniški laboratorij z opremo za izdelavo zdravil in materialka (skladišče za surovine). Posebej so izpostavljeni predmeti iz nekdanjih samostanskih lekarn v Olimju in Slovenski Bistrici ter iz nekdanjih štajerskih mestnih lekarn. Razstavljena je tudi lekarniška knjiga s konca 16. stoletja. Na ogled so rastlinske droge, ki jih obiskovalci lahko primejo in povohajo, izvedo pa tudi o zlorabi drog.

STALNE RAZSTAVE
V čas izza spomina nas vodi arheološka razstava Prvi dotik. Okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Stičišča vzporejajo dogajanja in najdbe našega prostora s širšim slovenskim in svetovnim prostorom. Odkritja in arheološka raziskovanja na terenu so predstavljena s pomočjo projekcije.

Roman Druga preteklost začne Möderndorfer pripovedovati z zgodbo o Petru in Mojci. Da je zgodba jasnejša, nadaljuje s pripovedjo o dogodkih, ki so se zgodili 2 generaciji prej. Tako preko dogajanja v namišljeni vasi Dolina spremljamo dogodke pred, med in po slovenski osamosvojitvi. Tako spoznamo celotno zapleteno zgodbo, ki je pripeljala Petra in Mojco do tega, da sta se spoznala. Preko bogatih družin, lokalnih veljakov, neuresničenih ljubezni, bega pred nasprotniki se počasi prebijamo proti sedanjosti.
Med pripovedovanjem te zgodbe pa dobivamo inserte iz avtorjevih pogovorov s prijateljem, ki mu je povedal za en del zgodbe in njuna razpredanja o tem, kaj je preteklost in kaj je resnica. Večna (slovenska) debata o partizanih in domobrancih dobi nove razsežnosti in enoznačnih odgovorov ni. Vsak je realnost doživljal iz svojega vidika in zato je interpretacij toliko kot je ljudi.

“Torej ne obstaja ena sama preteklost. Obstaja neskončno preteklosti, kot v naravi obstaja neskončno oblik vsega, kamenja, rastlin, žuželk, velikih in malih živali, mikrobov enake in različne vrste, vsak je drug in vsak je drugačen ...‬”

Vabljeni, da preberete knjigo in sodelujete v pogovoru o knjigi.

Predavanje
IZ OBROBJA V SREDIŠČE – SODOBNA UKRAJINSKA LITERATURA
Četrtek, 13. februarja, ob 18. uri v Večnamenski dvorani Rotovž, Rotovški trg 2, MB
Sodobno ukrajinsko kulturo pri nas slabo poznamo, a se s prevodi ključnih literarnih avtorjev v slovenščino in pletenjem medkulturnih vezi tudi to postopoma spreminja. Predavateljica Janja Vollmaier Lubej, doktorica znanosti s področja literarnih ved, esejistka in prevajalka, ki je več let preživela v Lvivu, ukrajinski kulturni prestolnici, bo predstavila opus Jurija Andruhoviča, Serhija Žadana in Andrija Ljubke, trenutno najvidnejših ukrajinskih literatov. Govorila pa bo tudi o njihovih manj znanih sodobnikih in sodobnicah ter o recepciji prevedenih romanov v Sloveniji.

STROGA KOMISIJA BO NA IGRALSKO AKADEMIJO SPREJELA SAMO NAJVEČJE TALENTE.
Pod besedilo in režijo je podpisan eden najbolj zaželenih ustvarjalcev zadnjega desetletja v Sloveniji – Jurij Zrnec!
Stroga komisija bo na igralsko Akademijo sprejela samo največje talente. Jagodni izbor generacije!
Nadobudni študentje, sami virtuozi improvizacije, med katerimi so tudi talentirano netalentirani, se ji bodo predstavili v najboljši luči. Zapletali in odpletali se bodo pred igralskimi izzivi. Razgalili se bodo do vseh svojih napak in pomanjkljivosti. Nimajo kaj, gredo na vse ali nič. Stojijo tik pred veliko priložnostjo, ki jim bo odprla vrata igralskega poklica in zvezdniške kariere!
Česa vse ne bodo naredili, da bi jim uspelo! Iznašli bodo še tisto, česar v gledališču sploh ne obstaja. Njihovi nastopi na Avdiciji so komični, zabavni, pa tudi tragični, iskreni, pompozno minimalistični, predvsem pa vsi zelo iznajdljivi in do konca smešni!
Ne zamudite trenutka in komedije, ki smo jo vsi nepotrpežljivo čakali!
Kandidati:Franci Jereb: evropska zvezda filmov, specializiran za klasični žanr
Tonček Klinar: profesionalni sinček, stalno po bolnicah
Bogo Babić: prisrčen ljubitelj živali, vegetarijanec in ezoterik
Evgenij Černe: navihani pogrebnik, razvija svoj stand-up
Denver: navihani prodajalec megle, Balkanec iz Švedske
Vasilij Kunc Onjegin: emotivni upodabljalec sanj, umetnik
Žak Joris: ultimativni prvak s tekmovanj, varnostni ekspert
Jure Krov: preprost, naiven kmečki sanjač
Damjana Mencinger: talentirana, odločna ženska, ki jo nihče ne ovira na poti do cilja
Slavc: obrtnik in lastnik firme žganjekuha in varstvo otrok s.p.
Črt Šušteršič: prodajnik, ki se počuti nerazumljivega in si želi na akademijo
Zvonko Trobec Godec: one man band ansambel z vaše terase
Srečko: hiperaktivni navdušenec, ki si zelo želi postati igralec
Avguštin Korl: gospod v zrelih letih, ki pravi: nikoli ni prepozno

Kandidati:Miha Brajnik (lika Franci in Tonček)
Damir Leventić (lika Slavc in gospa)
Nik Škrlec (lika Srečko in Korl)
Mario Ćulibrk (lik Bogo)
Jernej Kogovšek (lik Vasilij)
Profesor: Alojz Svete

Pridržujemo si pravico do spremembe že objavljenih nastopajočih.

Premiera: november 2019

Predstava traja 1 uro in 40 minut in je brez odmora.

Spletna stran >>

Cene vstopnic:
- redne cene: 21,00 € in 23,00 €- paketni popust (za II. prostor): plačaš 4 vstopnice, dobiš 5 (paket 4 + 1) cena ene vstopnice 16,80 €
- mladinska vstopnica (za II. prostor): z 20% popusta, do 18 leta starosti (vstop ob predložitvi osebnega dokumenta)