Ob desetletnici odhoda gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, ki je s svojim umetniškim opusom zaznamoval slovensko in svetovno gledališče, bodo njegovi najtesnejši soustvarjalci govorili o njegovi prepoznavni gledališki poetiki, drznosti in strasti pri ustvarjanju gledaliških svetov ter o spremembah, ki jih je sprožil v slovenskem gledališkem prostoru. Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo kultne Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališču in istega leta postal umetniški vodja Drame SNG Maribor. Njegove predstave, zaznamovane z avtorskim slogom, simboliko in mitološkimi podobami, so pritegnile široko občinstvo. Pozneje je ustvarjal na številnih evropskih odrih, med drugim v Hamburgu, Madridu in Zagrebu.V sklopu dogodkov, posvečenih Tomažu Pandurju. Vstop je PROST.

Dežela žalostnih psov(k) je popotovanje po krajinah odnosa med sinovi in materami. Na razpotjih se srečujeta dve telesi, mladost in starost, mesto in vas, moški in ženska. Med poslavljanjem in vračanjem, podrejanjem in osvobajanje se vedno znova na razpotjih iščeta mama in sin. Predstava ne govori z besedami, temveč kolažira podobe, artefakte in gibalne fraze, da bi ubesedila občutke, ki prevevajo poglede, dotike in zamolke med materjo in sinom. To je zgodba o odraščanju in brazgotinah, ki nam jih odraščanje zapusti. Zgodba o neznosnosti bremen, ki nam jih nalaga družina. Zgodba o dveh telesih, ki neizčrpno lajata drug na drugega, da bi na samem koncu lahko prišla skupaj. Nakup vstopnic

Režiser Tomaž Pandur je s svojim umetniškim opusom zagotovo zaznamoval gledališče, do konca zvest svojemu ustvarjalnemu credu, svojemu izvirnemu rokopisu je svoje vizije, sanje, samote, strahove, navdušenja nesebično delil s sodelavci in sopotniki in bi tudi v mariborski Drami odprl sezono 2016/17 s predstavo Immaculata ter se vrnil tja, kjer se je začelo. Vendar se je njegova življenjska pot aprila 2016 nesrečno zaključila.  Predstava po romanu Colma Tóibína je izoblikovana v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti. Immaculata (Brezmadežna) je ženska, zlorabljena v podobo, dogmo, instrument vere. Je pričevanje ženske, izbrisane iz zgodovine in potvorjene v podobo, da bi služila vzpostavitvi oblastne religije, ki je prav tako potvorila izvorni nauk Kristusa v sredstvo za tiranizacijo množic. Nataša Matjašec Rošker za najboljšo igralko na Festivalu Mittelfest, Čedad, Italija, 2021 Nakup vstopnic --> TUKAJ