Varietejska ulična predstava V parku lahko opazujemo barve dreves, zvoke ptic in ljudi, ki se sprehajajo ali tam preživljajo svoj prosti čas. Če se ustavimo in opazujemo naprej, se nam razkrijejo nove podrobnosti – park zaživi. Drevesa se spremenijo v kuliso, zvoki ptic se prelevijo v pesem, mimoidoči postanejo liki, polni zgodb, ki čakajo, da jih odkrijemo. Sanje uličarjev: Pesem za park je vsakokratni lokaciji prilagojen gledališki dogodek, ki sicer vsakdanje interakcije spreminja v unikatno gledališko izkušnjo. Predstava se prične z vodenim sprehodom, med katerim gostiteljica gledalcem postopoma prebuja čute za opazovanje, občudovanje in čudenje. Ob prihodu v park je občinstvo povabljeno, da sede na posebej premišljeno mesto in odpre svoje čute. Kmalu se pričnejo po parku sprehajati različni karakterji, zatopljeni v svoje vsakodnevne opravke. Nato se v parku pojavi starka s sprehajalno palico in skrivnostnim kovčkom. Približa se občinstvu, prepozna njihovo prisotnost in park preobrazi v gledališki oder, na katerem se odvijejo neizpovedane zgodbe likov v slogu ulične varietejske predstave. Ulične predstave so polne umetniške magije. Ta se skriva v tem, da se lahko vsak javni prostor iznenada spremeni v gledališče, kjer se občinstvo spontano zbere in kolektivno uživa v umetnosti. Maske prav tako ponujajo svojevrstno magijo, tisto, ki živi v svetu arhetipov in projekcij. Sanje uličarjev vse to združujejo in so bile ustvarjene kot poklon javnemu prostoru ter ljudem, kot ste vi, ki se nahajate v njem. Poetična gledališka intervencija z larvalnimi maskami je poklon ulični umetnosti, njenim ustvarjalcem in javnemu prostoru. Predstava je bila v letu 2024 nagrajena z nagrado za odličnost v uličnem gledališču Urbana Ljubljana. Trajanje: 35 min

V dveh čarovniških kuhinjah se odvija pravi spektakel! Betka in Mimi sta se odločili, da bosta ustvarili vsaka svoj čarobni napitek. V tem divjem tekmovanju čarovniških spretnosti seveda ne manjka zabavnih trenutkov, ko se hudomušno spreta, nato pa pobotata v najbolj čarobnem slogu! Kdo bi si mislil, da bo tako tekmovanje med kuhinjama prineslo toliko zabave. Gledališka predstava V dveh čarovniških kuhinjah se odvija pravi spektakel! Betka in Mimi sta se odločili, da bosta ustvarili vsaka svoj čarobni napitek. V tem divjem tekmovanju čarovniških spretnosti seveda ne manjka zabavnih trenutkov, ko se hudomušno spreta, nato pa pobotata v najbolj čarobnem slogu! Kdo bi si mislil, da bo tako tekmovanje med kuhinjama prineslo toliko zabave. Ostaja pa veliko vprašanje: ali bosta Betka in Mimi združili svoje moči ter ustvarili ultimativni čarobni napitek? Hmmm … Trajanje: 35 minut

Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve, kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradomovine Romov, Indije. Čeprav ne živimo več v davnih časih in ne potujemo po svetu z vozovi, peš ali konjskimi vpregami, bogato plesno izročilo ostaja in nas še zmeraj ter vedno znova navdušuje. Plesalke iz Plesne delavnice Zahir in njihove gostje so sodobne »plesne pripovedovalke«, ki bodo z različnimi plesnimi »fuzijami« pripovedovale svoje zgodbe in nas popeljale v pisan svet orientalskega plesa.

Spoznavanje žive kulturne dediščine skozi nastope otroških folklornih skupin, ki delujejo v Sloveniji. Otroška folklorna skupina KUD Študent Maribor deluje od leta 2010 in predstavlja najmlajšo sekcijo Kulturno umetniškega društva Študent Maribor, ki je sicer bilo ustanovljeno že davnega leta 1964 in je v lanskem letu praznovalo častitljivih 60 let delovanja. V društvu deluje več akademskih folklornih skupin in veterani, v letošnjem letu pa še 3 otroške skupine (mlajša in starejša skupina ter mladinska skupina). Skupine so poznane po izredno kvalitetnem programu ter izjemnih dosežkih, saj se redno uvrščajo na regijska in državna srečanja otroških folklornih skupin Slovenije. Mladinska skupina pogosto gostuje tudi v tujini, saj je bogato slovensko ljudsko izročilo predstavila že v številnih evropskih državah; na Poljskem, Češkem, Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, v lanskem letu pa je prvič gostovala tudi na Afriškem kontinentu, v Egiptu. Skozi glasbo in ljudske plese otroških folklornih skupin do zavedanja korenin. Plešemo in iskre krešemo!

37. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL FOLKART24.–28. 6. 2025 Folkart, naše okno v svet Folkart bo ponovno ogrnil naš Maribor v barve svetovne nesnovne kulturne dediščine in nam prikazal tradicijo, ki ohranja predajanje načina dela, obnašanja, običajev, verovanja in vrednot, ki so temelji življenja vsake naslednje generacije. Folklora je veliko več kot le zgolj ohranjanje tradicije. Je pripadnost in spoštovanje. In kultura je osnova obstoja slehernega naroda na svetu. Zato je mariborski Folkart pravi praznik svetovne tradicijske kulture, je naše OKNO V SVET. Nenehno ponavljamo, da je Folkart eden izmed najbolj cenjenih festivalov v folklornem svetu, da je bil kot prvi izmed vseh tovrstnih festivalov na svetu počaščen s pokroviteljstvom UNESCA, da že od samega začetka deluje pod okriljem svetovne organizacije CIOFF®, da … Veliko premalo in ne dovolj pogosto pa izpostavljamo, kolikšno število narodov in držav z vsega sveta smo že gostili v Mariboru, kar je ena največjih odlik in značilnosti našega festivala. V vseh teh letih je na naše domače dvorišče svoje edinstvene zgodbe prinesel praktično ves svet, če izvzamemo Aborigine, Indijance in Tuarege, pa mogoče še Inuite, recimo. So nas pa zato obiskali novozelandski Maori, in to kar trikrat, pa Polinezijci z otoka Rapa-Nui in Havajev, Fidžijci in Guamci, z druge strani sveta so k nam prišli Indo-Mauričani ter Kreoli, Svazijci, Hutujci, Kikuji in Masaji, Burjati, Kabardinci, Uzbeki in Kirgizi iz Tuve, Baškiri in Tatari, kitajski Mongoli in Hani, Kalmiki, bojevniki Osetije in Alanije, Kazahi, turški derviši, Kozaki, Singalci, Filipinci, večina narodov iz držav Latinske Amerike, Srednje Amerike in Karibov ter vsa Evropa, tako s severa, z juga, vzhoda in zahoda. Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike. S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent. Maribor bo poln folklore, pisanih barv in veselih obrazov. Srečevali se bomo v osrčju mesta, na Lentu, ob otvoritvi in zaključku na Glavnem odru festivala na Trgu Leona Štuklja, v Mestnem parku in še kje. Prisrčno vabljeni! Folklorni plesni ansambel Motora, Joensuu Dežela polarnih noči, kjer sonce sije tudi ponoči in kjer je podnevi temno. Dežela savn, več jih je kot avtomobilov, Aurore borealis, srečnih ljudi in starodavnih pravljic. Neukročena laponska divjina. Joulupukki, po naše Božiček, biva v Rovaniemiju. In tradicionalna velikonočna sladica mämmi. Finska je obmorska nordijska država, ki leži najseverneje izmed vseh držav na svetu. Ima približno 168.000 jezer in 179.000 otokov, z največjim arhipelagom na svetu, ki obsega 50.000 otokov. Kar četrtina ozemlja leži znotraj arktičnega kroga, zato polnočno sonce lahko vztraja nekaj dni. Skrajni sever Finske je poleti obsijan od sonca 73 dni, pozimi pa kar 51 dni kraljuje tema. Finci pa so še posebej znani po ljubezni do savnanja. Imajo več savn kot avtomobilov in ta njihova tradicija naj bi segala že 7000 let v preteklost. Finska je izjemno privlačna tudi za turiste z vsega sveta zaradi severnega sija (Aurora borealis), kjer lahko to čudo narave nad arktičnim krogom opazujejo vse od septembra do začetka aprila. Svetovno znana atrakcija pa je tudi Božičkova vas na Laponskem, kjer ima Božiček v mestu Rovaniemi, znanem kot arktična prestolnica, celo svojo lastno pisarno. Skupina Motora prihaja prav z drugega konca Finske, iz Severne Karelije. Ustanovljena je bila leta 1968 in je specializirana za izvajanje veselih ter živahnih karelskih plesov, v svojem repertoarju pa ima tudi ostale finske ljudske plese, kot so kadrilja, polka in valček. Obožujejo pripovedovanje in oživljanje starih ljudskih pravljic. Motora je eden najpomembnejših folklornih ansamblov na Finskem, z več kot 50 leti izkušenj. Ponosni so na to, da predstavljajo finski ljudski ples na najboljši možen način. Skupina je v preteklih letih večkrat dosegla najvišja mesta na državnih plesnih tekmovanjih in leta 2024 prejela naziv »Folklorna skupina leta«, kar je najvišje priznanje na Finskem. Folklorna skupina Paragvaj Rekove, San Antonio Dežela prijaznih, srečnih ljudi. Sopa paraguaya in preste chipas. Slapovi Monday Ytororõ in jez Itaipu, največja hidroelektrarna na svetu. Slavni namizni prti Ao po’i. Paragvajska mornarica brez obale, prestolnica Asunción, eno najstarejših mest v Južni Ameriki in jezuitski misijoni Guaranov. Ta celinska država v Južni Ameriki leži ob bregovih reke Paragvaj ter meji na Bolivijo, Brazilijo in Argentino. Kljub temu, da je ena od zgolj dveh celinskih držav Južne Amerike, ima na rekah Paragvaj in Parana plaže, pristanišča ter izhod na Atlantski ocean. Življenje prebivalcev je trdo. Oblikovala ga je kruta zgodovina, vse od prihoda španskih konkvistadorjev v 16. stoletju. Po izgonu jezuitov s španskih ozemelj je Paragvaj postal obrobna kolonija, ki mu je vladala vrsta avtoritativnih vlad, vojaških diktatur, uničevale pa so ga tudi katastrofalne vojne v 19. in celo 20. stoletju. Kljub temu pa je Paragvaj dežela izjemno prijaznih ljudi, ki kljub težkim pogojem za življenje veljajo za srečne. Večina prebivalstva je mesticev, kultura Guarani pa je izjemno vplivna. Skupina Paragvaj Rekove združuje profesionalne plesne navdušence, z glavnim ciljem širjenja paragvajske kulture po svetu. Vsi člani se osredotočajo na vsako podrobnost in spoštujejo svoje nacionalne barve. Udeležujejo se najvidnejših svetovnih festivalov in s ponosom predstavljajo najboljše iz paragvajske folklore. Čeprav niso deležni finančne podpore vlade, so si kljub temu zadali nalogo in prevzeli odgovornost za promocijo paragvajske ljudske tradicije po vsem svetu. Na odrih ponujajo edinstveno predstavo s profesionalnimi umetniki, s tradicionalnimi in ljudskimi plesi, kot so med drugim Galo pera, izbor paragvajskih polk za ples s steklenicami in poseben ples s podeželja, al Arriero. Njihovi kostumi so barviti, posebni, a popolnoma v skladu s podobo prednikov. Državni folklorni ansambel Transilvania, Baia Mare Dežela kontrastov, gostoljubnih ljudi in grofa Drakule. Transfagarasan, najlepša in najbolj razburljiva cesta na svetu. Urejena, sodobna mesta. Bukarešta kot »Pariz vzhoda« in skromno, revno podeželje. Konjske vprege in gradovi, polni umetnin. Francesco Illy in Nadia Comaneci. Z združitvijo podonavskih kneževin Moldavije in Vlaške je leta 1859 nastala država, šele leta 1866 uradno imenovana Romunija. Je največja država jugovzhodnega dela Evrope. Razgibana pokrajina je razporejena med Karpate, moldavsko in transilvansko planoto ter Panonsko nižino in Vlaško višavje. Kulturna dediščina Romunije je odlično ohranjena. Romunski jezik je star 1700 let. V Jami kosti so odkrili najzgodnejši fosil Homo sapiensa, ocena njegove starosti je 37.800 do 42.000 let. Ljudje so predvsem na podeželju izjemno prijazni, gostoljubni in odprti, čeprav dajejo vtis mrkih ljudi, kar pa naj bi bila posledica dolgoletnega vladajočega režima in tiranstva enega najbolj krutih evropskih voditeljev Nicolaja Ceausesca. Prijel se ga je vzdevek Drakula 20. stoletja. In ravno grof Drakula je velik magnet za turistično srenjo; v Transilvanijo, polno srednjeveških naselij, gotskih gradov in strmih gora se zgrinja na tisoče turistov. Izmišljen lik grofa Drakule, ki ga je ustvaril irski pisatelj Bram Stoker, je najbolj razvpit vampir, saj so mu filmske upodobitve prinesle svetovno slavo. Državni folklorni ansambel Transilvanija s sedežem v kraju Baia Mare v okrožju Maramureş je bil ustanovljen leta 1959 kot institucija s statusom pravne osebe in samostojnim programom dejavnosti. Bogato folklorno ljudsko izročilo romunskega naroda ohranja iz roda v rod v nespremenjeni obliki. Transilvanski ansambel opravlja svoje poslanstvo z visoko pristnostjo in predanostjo, gostovali pa so že na petih celinah sveta. Posebna dragocenost so njihove noše, ki so biseri ročne ljudske umetnosti s podrobnim odtisom domačega ljudskega stila, ki se popolnoma sklada z njihovim repertoarjem.