Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu. Trti, ki nas – Mariborčane, Štajerce in Slovence – navdaja s ponosom, našim obiskovalcem pa razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev.
Znamenita trta je ponos Slovencev
Stara trta, ki raste na mariborskem Lentu, priča o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V štajerski prestolnici slavimo simbol slovenske žlahtne kapljice in trdoživosti, zato je to festival spoznavanja, pokušanja, druženja in veselja.

Vrhunski vinski festival
Vabljeni na Festival Stare trte v hram slovenske vinogradniške tradicije, Hišo Stare trte, na tematske vinsko-kulinarične večere ali na festivalske stojnice, kjer boste lahko ob zabavnem programu pokušali odlično žlahtno kapljico lokalnih pridelovalcev.

Svečana trgatev Stare trte
Festival se zaključi s svečano trgatvijo pred Hišo Stare trte. Trgatve, ki je pravi mestni praznik, se udeležijo številni obiskovalci od blizu in daleč, pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice in predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembna je pokušnja prvega grozda, ki jo opravi mariborski župan. Pridelek gre na posestje Meranovo, kjer je na koncu hranjeno tudi vino. Pridelavo vina nadzoruje mestni viničar, ki trto neguje. Na koncu trgatve se simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu. Trti, ki nas – Mariborčane, Štajerce in Slovence – navdaja s ponosom, našim obiskovalcem pa razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev.
Znamenita trta je ponos Slovencev
Stara trta, ki raste na mariborskem Lentu, priča o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V štajerski prestolnici slavimo simbol slovenske žlahtne kapljice in trdoživosti, zato je to festival spoznavanja, pokušanja, druženja in veselja.

Vrhunski vinski festival
Vabljeni na Festival Stare trte v hram slovenske vinogradniške tradicije, Hišo Stare trte, na tematske vinsko-kulinarične večere ali na festivalske stojnice, kjer boste lahko ob zabavnem programu pokušali odlično žlahtno kapljico lokalnih pridelovalcev.

Svečana trgatev Stare trte
Festival se zaključi s svečano trgatvijo pred Hišo Stare trte. Trgatve, ki je pravi mestni praznik, se udeležijo številni obiskovalci od blizu in daleč, pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice in predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembna je pokušnja prvega grozda, ki jo opravi mariborski župan. Pridelek gre na posestje Meranovo, kjer je na koncu hranjeno tudi vino. Pridelavo vina nadzoruje mestni viničar, ki trto neguje. Na koncu trgatve se simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

V mojih čevljih je prodajalna s čevlji, kjer obiskovalce povabimo, da stopijo v čevlje nekoga drugega – dobesedno. Potujoča razstava predstavlja raznoliko zbirko čevljev in zgodb, ki raziskujejo našo deljeno izkušnjo biti človek.
Obiskovalci lahko stopijo v čevlje sirskega begunca, seksualnega delavca, vojnega veterana, nevrokirurga in številnih drugih ter prisluhnejo njihovim izkušnjam iz prve roke. Zbrane zgodbe se dotikajo najrazličnejših vidikov življenja, od izgube in žalosti do upanja in ljubezni. Obiskovalca popeljejo po poti sočutja, tako čustveno kot fizično.
V Mariboru je projekt V mojih čevljih del programa Dnevov zaganjanja EKO 8. Tako se del nabora zgodb osredotoča na okoljske teme, na primer pripoved avstralskega gasilca gozdnih požarov. V mojih čevljih je projekt, ki ga je za Empathy Museum (Muzej sočutja) zasnovala umetnica Clare Patey, producent projekta pa je Artsadmin. Postaja v Mariboru je prva od umetniških niti, ki povezujejo partnerje v projektu Umetnost in dobro počutje, ki je podprt s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Kako je stopiti v čevlje nekoga drugega?
»Le čevlje sodi naj Kopitar.«
— France Prešeren
V mojih čevljih je prodajalna s čevlji, kjer obiskovalce povabimo, da stopijo v čevlje nekoga drugega – dobesedno. Potujoča razstava predstavlja raznoliko zbirko čevljev in zgodb, ki raziskujejo našo deljeno izkušnjo biti človek. Obiskovalci lahko stopijo v čevlje sirskega begunca, seksualnega delavca, vojnega veterana, nevrokirurga in številnih drugih ter prisluhnejo njihovim izkušnjam iz prve roke. Zbrane zgodbe se dotikajo najrazličnejših vidikov življenja, od izgube in žalosti do upanja in ljubezni. Obiskovalca popeljejo po poti sočutja, tako čustveno kot fizično.
»Človeka nikoli zares ne razumeš, dokler ne pogledaš z njegovega zornega kota – dokler mu ne zležeš pod kožo in gledaš skozi njegove oči.«
— Harper Lee, Če ubiješ oponašalca (prevedla Polona Glavan)
V Mariboru je projekt V mojih čevljih del programa Dnevov zaganjanja EKO 8. Tako se del nabora zgodb osredotoča na okoljske teme, na primer pripoved avstralskega gasilca gozdnih požarov.
»Če bi lahko bil ti in ti jaz / Le za eno uro, če bi našla način / Kako zlesti v drug drugega glavo / Postavi se v moje čevlje / Le postavi se v moje čevlje«
— Joe South
V mojih čevljih je projekt, ki ga je za Empathy Museum (Muzej sočutja) zasnovala umetnica Clare Patey, producent projekta pa je Artsadmin. Postaja v Mariboru je prva od umetniških niti, ki povezujejo partnerje v projektu Umetnost in dobro počutje, ki je podprt s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Video: How can we improve our own empathy? – Empathy Museum's 'A Mile in My Shoes', Youtube

Mestna občina Maribor je dne 23.9.2020 ob 8.00 objavila Javni poziv za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene kulturne ustvarjalce, ki jih bo v letu 2020 financirala Mestna občina Maribor.
Predmet javnega poziva so enkratne delovne štipendije za mariborske samozaposlene kulturne ustvarjalce na različnih področjih umetniškega ustvarjanja in so namenjene ohranjanju in razvijanju ustvarjalnih potencialov umetnic/umetnikov. Naš namen je, da pomagamo kulturnim ustvarjalcem v naši občini, saj imajo v času ukrepov omejevanja javnih kulturnih prireditev zaradi preprečevanja širjenja okužbe covid-19 bistveno manj ali pa sploh nobenih možnosti javnega nastopanja in delovanja, s tem pa tudi možnosti ustvarjanja prihodkov.
Javni poziv bo odprt od objave poziva do porabe sredstev (do objave zaključka poziva na spletni strani Mestne občine Maribor), vendar najdlje do 2. novembra 2020.
Poziv z razpisno dokumentacijo bo od dneva objave poziva do izteka prijavnega roka objavljen na spletni strani Mestne občine Maribor/Javni razpisi/Javni razpisi – kultura in mladina.
Mestna občina Maribor

Vljudno vas vabimo v Galerijo K18 na pregledno stripovsko razstavo Marka Kocipra, ki je del mednarodnega festivala stripa Tinta. Razstava bo na ogled do 6. 11. 2020.
Pod nadvse aktualnim naslovom se skriva pregledna razstava o stripovskem liku Jazbecu izredno samosvojega stripovskega avtorja Marka Kocipra, ki se v Mariboru v sklopu festivala Tinta predstavlja z jagodnim izborom dosedanjega dela na področju stripa oziroma ilustracije. Za Kociprovo delo je ob prepoznavnem likovnem in tudi pripovednem slogu značilno tudi vešče prepletanje erotike in satire, ki jo avtor redno začinja z aktualnimi družbenopolitičnimi peripetijami in vsakovrstnimi pikrostmi. Njegova dela odlikujejo izvrstna risba v dinamičnem dialogu s tekstom, jasne in berljive strukture ter često angažirane zgodbe, vseskozi prežete s pronicljivim humorjem in grotesknimi elementi. V mariborski galeriji bodo na ogled originalne risbe iz do sedaj izdanih albumov o Jazbecu, ob tem pa se obeta še vrsta drugih del, od plakatov do ilustracij. Neustrašne peripetije znamenitega junaka Jazbeca Kociper popisuje že v drugi stripovski trilogiji, klasično postavitev pa bo obogatilo več kiparskih oziroma ambientalnih intervencij, ki sta jih po Kociprovih motivih ustvarila Rok Mohar in Marko A. Kovačič. Ob odprtju razstave bo obiskovalce s svojim nastopom počastil tudi dr. Skavčenko, veliki poznavalec Jazbečevega življenja in dela.
MARKO KOCIPER (1968) je na stripovsko sceno vstopil sredi 90. let, ko je kot samouk hitro pritegnil pozornost s svojo risarsko bravuroznostjo. Izdal je več stripovskih albumov, svoja dela pa objavil v številnih publikacijah (Stripburger, Apokalipsa, Mladina, Literatura …); med leti 2005 in 2012 je stripe tedensko objavljal tudi v reviji Polet. Za svoje delo je prejel delovno štipendijo ZDSLU. Njegova dela so bila razstavljena na številnih stripovskih festivalih in drugih kulturnih prizoriščih.
Odpiralni čas: pon.−pet.: 14.00−18.00
Produkcija: Forum Ljubljana / Stripburger
Koprodukcija: Pekarna Magdalenske mreže
Dogodek bo izpeljan v skladu s smernicami in priporočili NIJZ-ja.

Premiera!
Avtor: Nina Šenk, Igor Pison
Režija: Igor Pison
Po motivih istoimenskega romana Zlate Vokač Medic
Ob stoletnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor v letu 2019, ki pravzaprav obeležuje ustanovitev njegove prve umetniške enote – Drame, pa želimo z naročilom glasbenogledališke novitete (sodobne opere) Marpurgi primerno obeležiti tudi stoletnico priključitve mariborske Opere, ki se je instituciji mariborskega gledališča pridružila leta 1920 (s prvo operno produkcijo vodvilske operete Mam'zelle Nitouche maja istega leta). Z naročilom glasbenoscenskega dela Marpurgi v zvrsti sodobne opere (da bi lahko noviteto izvedli aprila leta 2020, želimo zaradi procesa ustvarjalnega dela naročilo avtorskega dela izvesti že v letu 2019) ne želimo zgolj opozoriti na bogato dediščino mesta Maribor in njegovih prebivalcev, kot je opisano v istoimenskem romanu Zlate Vokač Medic, ampak tudi na odgovornost, ki jo nosimo kot soustvarjalci kulturnega, političnega in nasploh družbenega življenja v mestu, širši okolici in sodobni Evropi.
Priznana avtorska ekipa, ki jo sestavljajo mednarodno uveljavljena in večkrat nagrajena slovenska skladateljica Nina Šenk, režiser, libretist in avtor dramatizacije Igor Pison, dramaturg Gregor Pompe ter dirigent Simon Krečič, bo tako z obravnavo več kot zanimive tematike romana, ki jo je kritik in literarni teoretik Matjaž Kmecl označil kot "hvalnica duhovne svobodnosti in neodvisnosti", nedvomno tisto zagotovilo zaželene odličnosti umetniškega dela v zvrsti sodobne opere, ki jo bomo na veliki mariborski oder postavili v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in s Slovenskimi glasbenimi dnevi. Zaradi obsežnosti historičnega materiala, predvsem pa zaradi kompleksnosti zgodbe, bomo slovensko operno noviteto Marpurgi izvedli v dveh delih, pri čemer bo drugi del uprizorjen šele v letu 2021.

Avtor: Tamara Damjanović po motivih filma
Režija: Tamara Damjanović
Komična drama o razkrivanju skrivnosti, ujetih v mobilne telefone
Štirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje, z izjemo Filipa, katerega prijateljica je doma obležala z vročino, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni, se zbrana druščina junaško odloči, da ni skrivnosti, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra, da bo vsak od njih klice, SMS-e in MMS-e, ki bodo prihajali med večerjo, delil z vsemi zbranimi, sproži sprva zabavne reakcije, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov, spremenijo slike o zakoncih, partnerjih, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović.

Letos bo v Mariboru od 8. do 11. oktobra 2020 na različnih lokacijah potekal že 10. Mednarodni festival stop animacije StopTrik. Rdeča nit osrednjega programa je »Animacija kot orožje«.
Novi časi, novi modeli, novi regulativi, novi obrazci.
Počekirajte program 10. Mednarodni filmski festival StopTrik in načrtujte svoja kulturna udejstvovanja, ne ubijamo spontanosti ampak optimiziramo postopke... 💖
Izognite se stanju v vrsti, vpisovanju podatkov na seznam udeleženih ter podajanju razkuženega kulija. Zagotovite si enega od še prostih, skrbno preštetih in ravno prav razmaknjenih stolov ZDAJ !! 💋

Uvodni koncert nove sezone komornih koncertov Carpe artem bo poleg praizvedbe 4. godalnega kvarteta Janija Goloba obsegal še deli dveh skladateljev, ki v letošnjem letu slavita okrogli obletnici: Italijansko serenado velikega skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa in redko slišan Godalni kvintet v c-molu Ludwiga van Beethovna. Zasedbo bo vodila violinistka Lana Trotovšek, gostja svetovnih glasbenih odrov in profesorica na Trinity College v Londonu, ob njej pa bodo muzicirali še violinist Miladin Batalović, violista Nejc Mikolič in Levente Gidró ter violončelist Nikolaj Sajko.

Vsak koncert je edinstven živ dogodek, ki ga ni moč nadomestiti, zato bomo zelo veseli
vašega obiska. Na naši spletni strani in Facebooku pa bo na voljo tudi video prenos dogodka.

Kjer so na ogled najboljše gledališke predstave!
Festival Borštnikovo srečanje vsako leto postreže z najboljšimi predstavami slovenskih gledališč. Ob koncu festivala strokovna žirija podeli nagrade za najboljšo predstavo, igralce, režijo in druge umetniške dosežke. Nekatere predstave so izvedene tudi v tujih jezikih.
V letošnjem letu poteka med 12. in 25. oktobrom, ko si lahko najrazličnejše uprizoritve, predstave, performanse in druge dogodke ogledate na različnih lokacijah. V zadnjih letih organizatorji namreč oživljajo pozabljene zgradbe, dvorišča pa spreminjajo v odre in tako ustvarjajo urbani mestni vrvež.
Da bo izkušnja popolna in doživetje edinstveno, manjkate samo še vi!

Koncertni cikel SAMOSPEVANJE
HEINEJEVE PESMI
Večer samospevov R. Schumanna na besedila H. Heineja

David Jagodic – tenor
Nejc Lavrenčič – klavir

Mlad PerArtem
Marinka Golob – sopran
Ana Maria Beguš – klavir

Rebeka Pregelj – sopran
Stefan Pajanović – klavir

MARIBOR
SNG Maribor, Kazinska dvorana
12. oktobra 2020, ob 19.30

Na koncertnem ciklu Samospevanje se bo v ponedeljek, 12.10.2020, ob 19.30 v SNG Maribor zvrstil koncert z naslovom Heinejevem pesmi. Osrednja umetnika večera bosta tenorist David Jagodic in pianist Nejc Lavrenčič, ki bosta ob 210. obletnici rojstva Roberta Schumanna posvetila dvema pomembnima mejnikoma v svetu samospeva, ki temeljita na poeziji Heinricha Heineja – Liederkreis / Venec pesmi, op. 24 in Dichterliebe / Pesnikova ljubezen, op. 48. Schumann je eden poglavitnih skladateljev, katerim pripadajo zasluge, da je nemški pesnik znan in popularen še danes. Pred osrednjim dogodkom bosta nastopila dva dua, ki sta bila izbrana na natečaju za Mlad PerArtem 2020. Sopranistka Marinka Golob in pianistka Ana Maria Beguš se bosta predstavili z izborom samospevov povezanih v temo Sodobna dama z deli deli L. M. Škerjanca, A. Lajovica, Z. Prelovca, K. Pustinek Rakar in T. Vulc. Duo sopranistke Rebeke Pregelj in pianista Stefana Pajanovića pa bo ponudil izbor slovanskih samospevov A. Dvoraka, S. Rahmaninova in R. Simonitija.

Tenorist David Jagodic se je začel učiti solopetja pri prof. Barbari Nagode in ga 2011 nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju v razredu prof. Claudie Visce, kjer je 2015 diplomiral z odliko, 2018 pa je magistriral iz samospeva in oratorija v razredu prof. KS Roberta Holla. Izpopolnjeval se je tudi pri Florianu Boeschu, KS Piotru Beczali, Irini Gavrilovici in KS Michaelu Schade.
Že leta 2012 je debitiral z vlogo Alfonsa (Die Freunde von Salamanka / Schubert) pri Sommefestspiele Neuzelle v Nemčiji, sledile pa so še Tamino (Die Zauberflöte / Mozart), Lensky (Yevgény Onégin / Tschaikovsky), Fenton (Falstaff/Verdi), Alfred (Die Fledermaus / Strauss), Don Ottavio (Don Giovanni / Mozart), Ferrando (Cosi fan Tutte / Mozart), Simon (Der Bettelstudent / Millocker), Knusperhexe (Hänsel u. Gretel / Humperdinck), Wüsterich (Tulifant / von Einem) in mnoge druge.
David Jagodic je v tujini uveljavljen tudi kot koncertni pevec. V letu 2017 je debitiral v Dunajskem Musikvereinu, leta 2018 pa v Wiener Konzerthausu. Poleg različnih koncertnih programov samospevov s pianisti, kot so Helmut Deutsch, Andras Schiff in Stephan Matthias Lademann, je nastopil kot Evangelist (Johannes Passion/Bach), Obadjah (Elias/Mendelssohn), Uriel (Die Schöpfung/Haydn), Samson (Samson/Händel) in prevzel tenorski del v Bachovem Magnificatu in Weihnachtsoratoriumu, Mozartovem in Verdijevem Reqiumu, Mendelssohnovi 2. simfoniji, Brucknerjevemu Te Deumu in mnogih drugih. V juniju 2019 ga čaka debut na sloviti Schubertiadi v Schwarzenbergu.
V času študija je bil David Jagodic štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in SIAA Foundation iz Lichtensteina, kakor tudi prejemnik več nagrad mednarodnih tekmovanj. Od leta 2018 je tudi član Slovenskega Okteta.

Pianist Nejc Lavrenčič je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov.
Koncertno deluje v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Švici, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA, Kanadi in Aziji. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak, Marcos Fink, Mojca Vedernjak, Theresa Plut, Barbara Jernejčič Fürst, Katja Konvalinka, Juliette de Massy, Cristina Segura, Artur Rozek, Darko Vidic, Nataša Zupan, Arianna Rinaldi, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan, Luka Železnik, Magdalena Sas, Isabel Dunlop in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija.
Deluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla nekoč znanega kot Glas iz davnine, danes pa Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je štipendist Ministrstva za kulturo, ki je njegovo delovanje prepoznalo s:
»Pianist Nejc Lavrenčič velja za enega najvidnejših slovenskih interpretov v glasbeni zvrsti samospeva in komorne glasbe. Tako po obsegu kot kakovosti izkazuje pomemben prispevek k slovenski kulturi Kot pianist in specialist bogati slovenski kulturni prostor z vrhunskim glasbenim poustvarjanjem v žanru samospeva in s tem daje pomemben prispevek k razvoju poklica instrumentalista.«

Sopranistka Marinka Golob je svoje glasbeno izobraževanje pričela v Glasbeni šoli Kamnik s poukom klavirja. Po končani nižji glasbeni šoli se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljano, na teoretski oddelek. S Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pod vodstvom Ambroža Čopija, se je udeleževala mednarodnih zborovskih tekmovanj v Sloveniji, Evropi in Aziji. Zbor je prejel več nagrad.
Leta 2012 je Marinka pričela obiskovati nižjo glasbeno šolo za solopetje in dve leti kasneje uspešno opravila sprejemni preizkus na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, v razred Janka Volčanška. Pouk solopetja je nadaljevala pri prof. Mateji Arnež Volčanšek.
Leta 2015 je na državni ravni tekmovanja Temsig prejela bronasto plaketo. Decembra 2016 je bila del umetniškega projekta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri operi Sneguljčica, ter leto kasneje pri operi Rusalka. Leta 2014 je uspešno opravila maturo na teoretskem oddelku in se vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, in sicer na oddelek glasbene pedagogike. V septembru 2019 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Sebastjana Vrhovnika (Zborovsko dirigiranje, smer glasbena pedagogika), istočasno je opravila pevsko maturo na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Mateje Arnež Volčanšek, ter uspešno opravila sprejemni preizkus na magistrski študij solopetja na Gustav Mahler Privat Universität v Celovec, v razred prof. Francke Šenk.

Pianistka Ana Maria Beguš se je začela učiti klavir na Glasbeni šoli Ljubljana Moste – Polje v Ljubljani pri prof. Marjani Križman, do vpisa na Konservatorij za glasbo in balet pa jo je popeljala prof. Tjaša Turk, kjer je šolanje nadaljevala pri prof. Tatjani Šporar Bratuž, v zadnjem letniku pa je v razredu prof. Andreje Kosmač maturirala z odliko. Septembra 2019 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič, v letošnjem letu pa se je študijsko izpopolnjevala tudi v razredu prof. Rubna Dalibaltayana na akademiji Talent Music Master Courses v Brescii (Italija).
Občinstvu se je predstavila na nastopih tako doma (Ljubljana, Krško, Postojna, Novo mesto, Škofja Loka, Murska Sobota idr.) kot v tujini (Zagreb, Trst, Brescia, Beograd, Novi Sad idr.), prav tako pa se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Sodeluje tudi pri projektih Klavirskih dni v okviru Evropskega združenja klavirskih pedagogov (EPTA). V letih 2011 in 2012 je v literarnem performansu z naslovom Alma sodelovala tudi z igralko Polono Vetrih, leta 2013 pa je v Idriji s priložnostno zasedbo izvedla 1. stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v d-molu. Redno se izpopolnjuje na seminarjih priznanih klavirskih pedagogov in pianistov, kot so Arbo Valdma, C. M. Mehner, Simon Trpčeski, Ruben Dalibaltayan in Julia Gubaidullina.
Od leta 2010 je bila članica klavirskega tria Souffle z violinistko Ano Krpan in violončelistko Katarino Kozjek pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza, kasneje pod mentorstvom prof. Gorjana Košute. Predstavile so se na številnih koncertih v okviru Glasbene mladine ljubljanske in GM odra, Festivala Bled idr., udeležile pa se tudi številnih tekmovanj. Leta 2014 je trio prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, leto pred tem pa drugo nagrado in zlato plaketo na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG.

Sopranistka Rebeka Pregelj je študentka tretjega letnika petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Svojo glasbeno pot je začela z učenjem flavte na Glasbeni šoli Nova Gorica. Leta 2014 je začela obiskovati tudi pouk solopetja pri Vladimirju Čadežu in Marjetki Lužnik. Redno se udeležuje pevskih tekmovanj in dosega opazne rezultate; med njimi so zlata plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG, I. nagrada na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku, III. nagrada na mednarodnem tekmovanju Concorso giovani musicisti città di Treviso. Decembra 2018 je nastopila na premierni izvedbi mladinske opere Damjana Močnika Všeč si mi v vlogi Učiteljice v Cankarjevem domu, januarja 2019 pa je sodelovala pri projektu Akademije za glasbo Miniopere II., s katerim so gostovali v Budimpešti in Brnu, kjer je nastopila v vlogi Norca v minioperi Uspavanka v sobi brez oken skladateljice Federice Lo Pinto.
Svoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih in seminarjih pri priznanih profesorjih kot so Barbara Jernejčič Fürst, Tatjana Vasle, Pia Brodnik, Lia Serafini, Alessando Svab, Martha Guth, Erica Switzer in Hans Adolfsen.
V pretekli koncertni sezoni je pripravila samostojni recital samospevov znotraj cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška. Nastopila je na Festivalu na Ljubljanici, na mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani in na festivalu Cortina incanta la mente 2019 v Cortini d'Ampezzo. S Komornim godalnim orkestrom NOVA je na letošnjem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi krstno izvedla skladbo Tilna Slakana Ko sva sama. Kot solistka je nastopila s Komornim godalnim orkestrom NOVA, z Goriškim pihalnim orkestrom, s Pihalnim orkestrom Vogrsko in simfoničnim orkestrom Glasbene šole Nova Gorica. Redno sodeluje tudi z italijanskim ansamblom baročne in renesančne glasbe Super Flumina Babylonis, s katerim se posvečajo obujanju zanimanja za staro glasbo, s posebnim poudarkom na oratorijih in vokalno-inštrumentalnih delih Giacoma Carissima.

Pianist Stefan Pajanović je začel igrati klavir pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Ars Nova v Trstu trikrat zapored (leta 2006, 2007 in 2008) dosegel Prve nagrade, leta 2006 tudi Absolutno Prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Euritmia v Povolettu, Italija je leta 2009 prejel Drugo nagrado, leta 2011 pa Prvo nagrado in Drugo mesto. Leta 2007 je na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejel Srebrno plaketo, leta 2010 pa Zlato plaketo in Tretjo nagrado. Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba - klavirski trio in tudi tam dosegal prestižne nagrade na tekmovanjih. Od leta 2011 do 2015 je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (Prva nagrada in Drugo mesto), na tekmovanju Memorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (Druga nagrada), TEMSIGU 2013 – Srebrno plaketo, ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (Druga nagrada).
Kot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana, s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana, Beograd) in že dvakrat na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Po sprejemnih izpitih 2015 študira na Ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Jasminke Stančul. Lansko leto je prvi letnik podiplomskega študija študiral v okvirju Erasmus izmenjave v razredu prof. Markusa Bellheima na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Svoje klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih in svetovno uveljavljenih pianistih in pedagogih, kot so Jasminka Stančul, Aleksandar Madžar, Ruben Dalibaltayan, Aleksandar Serdar, Konstantin Bogino, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner, znanje iz interpretacije samospevov pa pri Eriki Switzer, Hansu Adolfsenu in Donaldu Sulzenu.

Lent v grafikah Frana Stiplovška, Kosovi in Pandurjevi Mariborčani, mesto v črno belih fotografijah Mariborskega kroga in še več, si bomo ogledali skozi razstavo 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM.
Program se bo izvajal ob upoštevanju priporočil in navodil NIJZ. Zaradi trenutnih razmer s Covidom-19 je na ustvarjalnici omejeno število udeležencev.
Obvezne so predhodne prijave, katere sprejemamo do 10. oktobra 2020. cena: 5,00 EUR obvezne predhodne prijave: Brigita Strnad, brigita.strnad@ugm.si ali 02 22 94 697