Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC: ogled filma Drežniška koza in njeni ljudje Drežniška koza je kritično ogrožena. Skupaj s to edino avtohtono slovensko pasmo, ki kraljuje na strmih pobočjih Severne Primorske, je ogrožena tudi biotska raznovrstnost države ter etnografska, kulturna in duhovna dediščina lokalnega okolja. Izumrtje drežniške koze bi pomenilo konec generacij dolgo trajajoče harmonije med človekom in naravo ter kmetijskega modela, ki ga danes prepoznavamo kot temelj trajnostnega razvoja. Film prikazuje še nikoli videne dokumentarne posnetke koz v njihovem naravnem okolju na nedostopnih alpskih pečinah, ob tem pa pripoveduje zgodbe domačinov, ki s svojim znanjem in modrostjo, preneseno iz roda v rod, skušajo preprečiti neizbežno.

Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC: ogled filma Gora se ne bo premaknila Vsako leto trije bratje — Zekir, Zarif in Zani — preživijo več mesecev v gorah Severne Makedonije, kjer skrbijo za družinsko čredo. Starejša brata vodita ovce po višjih pašnikih, najmlajši ostaja v spodnji koči in skrbi za krave. Njihov ritem je določen z delom, ki se ponavlja iz dneva v dan, a vmes ostajajo trenutki za igro, smeh in pogovor. V tej odmaknjeni pokrajini se bratje srečujejo z vprašanji, ki jih prinaša odraščanje: kdo so kot posamezniki, kaj jih povezuje kot brate, in ali je v tem načinu življenja mogoče najti stabilnost, svobodo — prihodnost.

Franz Schubert: Zimsko popotovanje, op. 89, D 911 – izborLjudska glasba Kosova, Črne gore, Makedonije, Srbije in Bosne * Vstopnice: 15 € / upokojenci 12 € / študenti, dijaki, invalidi 7,50 € / otroci 5 €. Vstopnice lahko od 8. julija naprej kupite preko spleta, od 18. avgusta naprej tudi v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor ter uro pred pričetkom na prizorišču koncerta.Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC: Prekinitev ognja Hazira je preživela Srebrenico. Že skoraj 30 let živi v begunskem centru Ježevac pri Tuzli. Nikoli se ni mogla vrniti v domačo vas v gorah nad Srebrenico. Odmaknjena od političnih in družbenih razmer živi z vsakodnevno rutino preživetja – nabiranjem drv, obsesivnim čiščenjem in s premagovanjem težkih življenjskih razmer v centru. S črnim humorjem in tihim odporom se Hazira spopada s travmo vojne, ki še naprej določa njeno življenje. Da bi se izognila neznosni bolečini, je Hazira v nenehnem gibanju, vedno v begu pred svojimi spomini in strahom, da bi se lahko znova spet začelo. Hazirin portret služi kot opomin na trajen vpliv vojne in prikazuje, kako ljudje, kot je ona, brodijo po svetu, za katerega se zdi, da je pozabil na njih. Leta 2025 mineva 30 let od genocida v Srebrenici in konca vojne v nekdanji Jugoslaviji. Ta film je posvečen vsem tistim, ki še vedno trpijo za posledicami te vojne.