SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidenta_ko Jureta Žavbija in Katjo Markič

OBRAT

11. 1. 2023 ob 19.00, OBRAT na Trgu revolucije 9 SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidenta_ko Jureta Žavbija in Katjo Markič V sredo, 11. januarja, te ob 19.00 vabimo na javno predstavitev in pogovor v okviru programa SobaZaGosteMaribor Rezidenca za družbene spremembe v OBRAT - prostor umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Prva rezident in rezidentka Rezidence ... Read more

Recurring

ŠOLA MOZAIKA, 15+

Vetrinjski dvor

Izdelava mozaika je zelo meditativne narave. Ko roke polagajo kamenčke enega ob drugega, se misli prepustijo toku rutinskega giba in ustvarjalni predanosti.

Pogovor. Darka Tancer-Kajnih

Sodni stolp na Lentu

Pogovor DARKA TANCER–KAJNIH Četrtek, 12. januarja 2023, ob 18. uri v Sodnem stolpu, Pristan 8, Maribor Darka Tancer–Kajnih je dolgoletna urednica revije Otrok in knjiga, ki ima domicil v Mariborski knjižnici. Ta edina slovenska strokovna revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev letos obeležuje 50 let izhajanja. Darka Tancer-Kajnih je ... Read more

Recurring

TEČAJ SLIKARIJE, RISARIJE, IGRARIJE 5+

Vetrinjski dvor

Umetniško izražanje zahteva celega človeka in poznavanje mnogoterih področij, ki jih bomo odkrivali skozi pogovore. Naša šola ponuja neobremenjen stik z ustvarjanjem in spodbuja otroka k raziskovanju materialov in orodij.

Jugoslavija, lekcija 4: Sarajevo safari + pogovor z Miranom Zupaničem

IntimniOder.GT22

Premiera: petek, 13. januar ob 20. uri + pogovor z avtorjem Miranom Zupaničem // IntimniKino.GT22 Ponovitev: četrtek, 19. januar ob 20. uri // IntimniKino.GT22 Vstopnina: 5 evrov / 3 evre za dijake, študente, upokojence in samozaposlene v kulturi / 0 € za brezposelne   Žanr: celovečerni dokumentarni film Dolžina: 75 min Leto: 2022 Scenarij in ... Read more

Znam sam! … vadit tipkanje

Andragoški zavod Maribor

16. januar 2023 Andragoški zavod Maribor

Združenje EPEKA, so. p., za otroke med 9. in 12. letom v prostorih Andragoškega zavoda Maribor pripravlja sklop kratkih predavanj 10-prstnega tipkanja.

The post Znam sam! … vadit tipkanje appeared first on EPEKA.

Znani rezultati literarnega natečaja založbe Litera

založba Litera

Založba Litera je ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisala javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023.
Med prispelimi deli je žirija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane, in sicer:
Mirjam Dular – Hoja po oblakih,Ivan Vogrič – Iz strasti,Franjo Frančič – Samota orgazmov pozabljenih smrti,Matjaž Virjent – Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih).
Za zmagovalni roman pa žirija razglaša delo Janje Rakuš Tri barve za eno smrt.
Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv, kot jih povprečno prebivalstvo, a ga obenem tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr.
Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom.
Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika, ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati), je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti in izčiščenosti pa novo delo Janje Rakuš zaznamujeta tudi izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi, kar je v takih primerih poseben dosežek.
Janja Rakuš je avtorica številnih proznih del, med katerimi je treba izpostaviti roman AMSTERDAM 12,75 RAM, ki je bil v okviru SKS nominiran za prvenec leta, doživel ponatis in prevod v srbski jezik, eksperimentalni konceptualni roman Voodoo valček za epileptike, ki je bil umeščen v nemško antologijo konceptualne in digitalne literature Code and Concept (Berlin: Frohmann, 2016) in preveden v angleški jezik. Založba Litera je ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisala javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023. Med prispelimi deli je žirija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane, in sicer: Mirjam Dular – Hoja po oblakih,Ivan Vogrič – Iz strasti,Franjo Frančič – Samota orgazmov pozabljenih smrti,Matjaž Virjent – Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih). Za zmagovalni roman pa žirija razglaša delo Janje Rakuš Tri barve za eno smrt. Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv, kot jih povprečno prebivalstvo, a ga obenem tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr. Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom. Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika, ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati), je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti in izčiščenosti pa novo delo Janje Rakuš zaznamujeta tudi izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi, kar je v takih primerih poseben dosežek.