PROGRAM OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2026PISTELJ ZA KATEDROM: ANDREJ E. SKUBICSreda, 22. april 2026 // OŠ Franceta Prešerna Maribor in Pedagoška fakulteta UMV sredo, 22. aprila 2026, bo v sklopu programa, ki ga MKC Maribor pripravlja ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2026, za katedrom gostoval Andrej E. Skubic. Literarni matineji ob 12.50 na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru bo ob 15. uri sledilo gostovanje avtorja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.ob 12.50 | Osnovna šola Franceta Prešerna v MariboruPISATELJ ZA KATEDROMLiterarna matineja za osnovnošolce z Andrejem E. Skubicem V romanu Lahko bi umrl na tem kavču z mano Andreja E. Skubica znova srečamo like iz zbirke Trio Golaznikus, tokrat v mladostniških letih. Zgodba, zapisana v živem jeziku, obravnava zahtevnejše plati odraščanja in kompleksne medosebne odnose, avtor pa svoje like spremlja z blagostjo in humorjem. Za roman je leta 2025 prejel nagradi desetnica in večernica. Pogovor z avtorjem bo usmerjala dr. Andreja Erdlen.Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Mariborska knjižnica in Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor ~ ~ ~ Sreda, 22. april 2026 | ob 15.00 | Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, predavalnica 0.27PISATELJ ZA KATEDROMGostovanje Andreja E. Skubica na Pedagoški fakulteti MariborTema in motivi nagrajenega romana Andreja E. Skubica Lahko bi umrl na tem kavču z mano so povezani z odraščanjem današnjih najstnikov, s prvimi resnejšimi težavami, z odločitvami, ki se zdijo v nekem trenutku modre, a se izkaže, da mladostniki vendarle včasih ne presojajo situacij najbolj optimalno. V črnogledost sveta in dogodkov je subtilno vpletena vera v prijateljstvo, poštenost in pomoč, ko jo nekdo potrebuje; avtor daje bralcu tisti dober občutek, da nihče ni čisto zares sam. Z literarnim gostom se bo pogovarjala dr. Dragica Haramija. Na prireditev so vabljeni študentje Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete, odprta je tudi za javnost.Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Slavistično društvo Maribor

Kako mlade pisateljice pišejo o svoji generaciji, bosta vsaka iz svoje perspektive predstavili Katarina Gomboc Čeh in Liu Zakrajšek. Katarina Gomboc Čeh in Liu Zakrajšek v delih Nihče nikogar ne spozna in Zajtrk prvakinj govorita o vsakdanu generacije v dvajsetih letih, ki je zaznamovan z negotovostjo, zapletenimi družinskimi odnosi in nenehnim iskanjem lastne podobe. Odpirata vprašanja, ki jih ni mogoče preslišati. Obdobja mladosti, ko ženskam ... Read more

PROGRAM OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2026MARATON MARIBORSKIH LITERATOV – POZDRAV SVETOVNEMU DNEVU KNJIGE Četrtek, 23. april 2026 // ob 18.00 // Grajska kavarna – Pokrajinski muzej MariborV četrtek, 23. aprila 2026, bo v sklopu programa, ki ga MKC Maribor pripravlja ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2026, vabimo na Maraton mariborskih literatov, ki bo ob 18. uri v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor.

Monografije je skupinsko delo avtorjev iz Hrvaške, Slovenije in Srbije, ki prihajajo iz različnih akademskih disciplin, združuje pa jih zanimanje za etnografsko raziskovanje režima iregulariziranih migracij v kritični perspektivi. Monografija s podnaslovom Pojmovnik evropskega režima iregulariziranih migracij na periferiji Evropske unije, ki so jo uredile Marijana Hameršak, Iva Pleše in Tea Škokić v sodelovanju z Uršulo Lipovec Čebron in Jelko Zorn, kritično obravnava sedanji migracijski režim, ki ga oblikujejo iregularizirana in kriminalizirana migrantska gibanja čez države na jugovzhodnih zunanjih kopenskih mejah Evropske unije. Z opredelitvijo ključnih pojmov (na primer Avtonomija, Čakanje, Gejm, Solidarnost, Zvok), njihovih različnih pomenov, genealogij, prekrivanj ter ambivalentnosti pokaže na kompleksnost, večplastnost in fluidnost migracij. Pogovor z avtorji monografije, ki bo potekal v slovenščini in hrvaščini, bo moderirala Ana Svetel. Veseli bomo vašega obiska!

Tri dni pred praznično 150. obletnico rojstva Ivana Cankarja Drama SNG Maribor v sodelovanju z Narodnim domom Maribor in Mariborsko knjižnico pripravlja dogodek Cankarjeva Minuta za poezijo. Cankar je svojo literarno pot začel kot pesnik. Leta 1899 je izdal svojo edino pesniško zbirko z naslovom Erotika. Njen izid je zanetil pravi škandal, čigar vrhunec je bil sežig odkupljenih 700 knjižnih izvodov. Pesmi so gorele »za narodov blagor« in v boju proti »pohujšanju v dolini šentflorjanski«. Pesmi dvaindvajsetletnega pesnika so v času, ko je bil vpliv literature primerljiv z vplivom današnjih družbenih omrežij, pomenile drzen prelom – v slovensko poezijo so prinesle več čutnosti, osebne izpovedi in dekadentnega razpoloženja. Ivan Cankar, naš največji slovenski pisatelj in dramatik, je zgolj en dan svojega življenja, 7. maj 1911, preživel v Mariboru. Na poti iz Svete Trojice v Slovenskih goricah se je s svežo dramsko pesnitvijo Lepa Vida v kovčku ustavil v Mariboru. V družbi dijakov se je sprehodil po ulicah, v mestnem parku spil pivo in večer preživel v družbi zbranih v Narodnem domu. V spomin na ta dan, ki se je zapisal v mariborsko kroniko, vas vabimo, da se 115 let po Cankarjevem obisku našega mesta ponovno srečamo z njim v Narodnem domu. Na literarnem dogodku Minuta za poezijo, ki ga je pripravila dramaturginja mariborske Drame Maja Borin, spoznavamo Cankarjevo poezijo in njenega avtorja na sproščen in duhovit način. Vabljeni v četrtek, 7. maja 2026, ob 12.00 v Narodni dom Maribor.

VEČER SLABE POEZIJEČetrtek, 7. maj 2026 // 20.00 // Kulturni inkubatorKo te muza zapusti, ostanejo le rime na -i. Vabimo na večer slabe poezije, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju. Veselimo se najslabšega pesniškega večera v Mariboru – naj nas skupaj pogoltnejo ognjeni zublji patosa! Vstop je prost, prosimo le za predhodne prijave.Zakaj bi slavili samo dobro poezijo, če imamo v Sloveniji toliko slabe? Naj se odprejo vsi predali, kjer se skrivajo najstniške romance, žalovanja vredni soneti in brezčasno osladne metafore.Lepo vabljene_i na tretji večer slabe poezije v Mariboru, ki se bo zgodil v četrtek, 7. maja 2026, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju. K udeležbi pozivamo vse ljubitelje_ice poezije, ki se ne jemljejo preresno in si upajo pokazati svoje manj uspele pesniške poskuse. Pogum bo nagrajen z zavidanja vredno nagrado, s čimer bomo po Špeli Kšela in Matiji Podbrezniku dobili že tretjega zmagovalca oziroma tretjo zmagovalko.

Na našem srečanju tokrat ne bomo govorili o romanu, ampak o zbirki esejev slovenske avtorice Mance G. Renko: Živalsko mesto. Srečali se bomo 13. maja ob 18. uri v prostoru Freske (1. nadstropje Vetrinjskega dvora). V zbirki esejev Manca G. Renko odpira različne teme, kot je sama zbirko podnaslovila: o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Kot sama pove v prologu je njen miselni svet zelo bogat in včasih tudi prehiter, da bi lahko zabeležila vse ideje. Ta svet pa se nekoliko umiri samo s pisanjem ali z alkoholom. Svoje eseje prepleta z različnimi referencami na zgodovinske dogodke, (pop) glasbo in drugo umetnost pa tudi z referencami na lastno doživljanje sveta in dogodke iz lastnega življenja. V svoje eseje vpleta svoj pogled ženske in feministične ideje, ki so še vedno pogosto v ozadju. Vse našteto odpira različne teme za pogovor. Manca G. Renko (1988) je zgodovinarka, urednica portala AirBeletrina in programska vodja festivala Literature sveta – Fabula. Zaposlena je na ZRC SAZU na Inštitutu za kulturne in spominske študije. Ob zbirki esejev je napisala tudi biografino Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder. Leta 2024 je odprla založbo No!Press, ki je do sedaj izdala 8 knjig, nekatere med njimi so razprodane ali ponatisnjene. V tej sezoni nam ostane samo še eno srečanje: 10. 6. se bomo pogovarjali o risoromanu Brez las avtoric Š. Jislová, T. Drahoňovská. Vabljeni!

Predstavitev knjige. Doc. dr. Gregor Antoličič, doktor zgodovinskih znanosti, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je pri Cankarjevi založbi izdal knjigo o cesarici Elizabeti, eni od najbolj zanimivih, vznemirljivih in tudi nerazumljenih zgodovinskih osebnosti. Njegova knjiga ob predstavitvi življenjske poti Sisi premišljuje tudi odnos cesarice do Slovencev in kako so Slovenci gledali na njo.   Pogovor bo usmerjala mag. Nina Hriberšek Vuk.   Foto: Ivo Žajdela

Predstavljen bo temeljni priročnik o klasičnih stenskih in stoječih urah Habsburške monarhije ter osrednje referenčno delo za zbiratelje, muzeje in strokovno javnost. DIE WAND- UND BODENSTANDUHREN DER HABSBURGERMONARCHIE, 1780–1850: Predstavitev knjige Stephana Andréewitcha, Paula Archarda in Alexandra Graefa Dvodelna publikacija prikazuje razvojno zgodovino nihajnih ur iz zgodnjega Metternichovega obdobja ter podrobno razlaga njihovo konstrukcijo in delovanje. Vsebuje tudi katalog skoraj 400 stenskih in stoječih ur ter indeks več kot 14.000 urarjev Habsburške monarhije, med njimi številnih doslej neznanih mojstrov in delavnic. Prinaša tudi biografske podatke, lokacije delavnic, razstavne in mojstrske kose, izume, značilnosti ur, prodajna mesta ter originalne cene. Z zbirateljem Zvonkom Pongračičem iz Maribora, ki je sodeloval pri nastajanju knjige, se bo pogovarjala Renata Močnik. Veseli bomo vašega obiska!

Spremljevalni program 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2026 Torek, 19. maj 2026 | 8.30, Glazerjeva dvorana Univerzitetne knjižnice Maribor PISMENOST NA PREPIHU 2026: PLA(S)TI JEZIKA Organizira: Center za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici.   Petek, 22. maj 2026 | 18.00, Knjižnica Šentilj MORPORUK Organizirata: Mariborska knjižnica in Založba Pivec.   Sobota, 23. maj 2026 | 17.00, Velika dvorana UGM ZADNJA VEČERJA V UMETNOSTNI GALERIJI MARIBOR Zaradi omejenosti prostora se zbirajo informativne brezplačne prijave na naslovu: info@zalozba-pivec.com. Organizirata: Umetnostna galerija Maribor in Založba Pivec.

Ko literatura prestopi mejo jezika Avstrijska pisateljica, pesnica in zvočna umetnica Natascha Gangl ter slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger bosta 19. maja 2026 v Mariboru in 20. maja 2026 v Ljubljani predstavila dvojezični literarni performans. V ospredju bo nagrajeno besedilo »Da Sta« oziroma njegov slovenski prevod »Tam kam«, ki odpira vprašanja zgodovinskega spomina, meje, identitete in moči jezika. Kaj se zgodi, ko literatura ni več samo besedilo za branje, ampak postane prostor poslušanja, zvena in kolektivnega spomina? Prav to bosta Natascha Gangl in Aleš Šteger raziskovala v dvojezičnem performansu, s katerim se bosta  19. maja 2026 ob 19.30 predstavila v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Dogodek združuje poezijo, prozo, zvočno umetnost in improvizacijo, hkrati pa prinaša redko priložnost za srečanje dveh avtorjev, ki vsak na svoj način premikata meje jezika in literature. Za besedilo »Da Sta« je Natascha Gangl leta 2025 prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann in nagrado občinstva na Dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu. Slovenski prevod z naslovom »Tam kam« je prispeval Aleš Šteger. Besedilo se vrača k zamolčanim sledem nacističnega nasilja na avstrijsko-slovenski meji ob koncu druge svetovne vojne ter skozi zvočnost, dialekt in poetične jezikovne premike odpira vprašanja pripadnosti, jezika in zgodovinske zavesti. Zaznamujeta ga izrazita zvočnost ter preplet različnih jezikovnih registrov, narečij in ritmov. Natascha Gangl velja za eno najprodornejših avstrijskih avtoric mlajše generacije. Njena dela nastajajo med literaturo, gledališčem in zvočno umetnostjo, pri čemer je poslušanje osrednje izhodišče njenega ustvarjanja. Nedavno je izšla tudi njena zbirka Frische Appelle, ki združuje performativna in predavateljska besedila ter nadaljuje njeno raziskovanje jezika kot zvočnega, političnega in telesnega prostora. Aleš Šteger, eden najvidnejših slovenskih avtorjev in mednarodno najbolj prevajanih domačih pisateljev, pa že vrsto let razvija poetiko, ki literaturo povezuje z drugimi umetnostmi in javnim prostorom.