To je da gagneš – 35 let kasnejeLiterarni dogodek z udeleženci in udeleženkami šole kreativnega pisanja MKC Maribor leta 1991 Sreda, 21. januar 2026 // ob 19.00 // Kulturni inkubator Spominski skupinski literarni dogodek, za katerega je podal organizirano pobudo pisec in nekdanji urednik MKC-jeve literarne sekcije Jože Kos Sine, bo v organizaciji MKC Maribor izveden v sredo, 21. januarja 2026, v Kulturnem inkubatorju (Koroška cesta 18, Maribor) s pričetkom ob 19. uri.

28. 1. 2026 ob 18.00, Pekarna Magdalenske mreže Predstavitev knjižice Pjotra Kropotkina »Pravičnost« V sredo, 28. 1. 2026, te ob 18.00 vabimo v Pekarno Magdalenske mreže na predstavitev novega prevoda nekaterih spisov znamenitega anarhističnega misleca in raziskovalca Pjotra Kropotkina. Drobna knjižica, ki je izšla v zbirki Iskra pri založbi sanje, nas je ob koncu lanskega ... Read more

Pogovor ob predstavitvi integralne izdaje knjige Vabljeni na mariborski pogovor ob integralni izdaji knjige Louisa Adamiča Orel in korenine. Doslej smo to prelomno delo o ljudeh in svetovnopolitičnih okoliščinah jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter o ameriški notranji in zunanji politiki, zlasti povezavi med kapitalizmom, liberalizmom svobodnega podjetništva in fašizmom, imperializmom ter taktiko netenja vojnih žarišč in političnega sovraštva, brali le v zelo okrnjeni obliki. Manjkal je osrednji del rokopisa »Igra šaha med potresom«, ki je bil zaradi skrajno zaostrenih političnih razmer izločen že v ameriški izdaji, nato pa še v slovenski. Novi prevod poslednjega, posthumno izdanega Adamičevega dela je tudi v mednarodnem merilu prva integralna izdaja. V pogovoru o zgodovinskih in še vedno zelo aktualnih tematikah knjige bodo sodelovali prevajalka Mojca Dobnikar, zgodovinar dr. Božo Repe, sociolog in filozof dr. Lev Kreft ter avtor spremne besede, literarni zgodovinar, filozof in publicist Blaž Gselman. Adamičev biograf in raziskovalec njegovih del dr. John Enyeart je takole poudaril pomen knjige: »Adamičeva poslednja priložnost, da svet opozori na svojo naklonjenost protifašistični revoluciji, osredotočeni na odpravo rasizma, etnocentrizma in kolonializma.« V skrajno zaostrenih političnih razmerah v svetu in ZDA v petdesetih letih je bila knjiga usodna za Adamičevo življenje, poudarja strokovna sodelavka knjige dr. Janja Žitnik Serafin: »Primerjava med ameriško izdajo tega dela in najpopolnejšo ohranjeno rokopisno verzijo pojasnjuje večino vprašanj, povezanih s končno redakcijo knjige in dejansko vsebino neobjavljenih delov rokopisa. Vsi osnovni podatki o tem, kateri pisateljevi ideološki koncepti so bili v letih 1950–1951 pravzaprav politično najbolj sporni in zanj tudi usodni, so razvidni prav iz neobjavljene rokopisne različice knjige. Ta del rokopisa namreč še danes predstavlja eno najbogatejše dokumentiranih socialno-kritičnih del z omenjeno tematiko, predvsem pa tudi eno najodločnejših doslej neznanih ameriških protivojnih in protimarkatističnih besedil iz tega obdobja.« Več o knjigi: Louis Adamič, Orel in korenine

Gostji Zasedanj s knjigami, ki jih posvečamo obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, bosta lanski Prešernovi nagrajenki kiparka Dragica Čadež, prejemnica Prešernove nagrade, in pisateljica Nataša Kramberger, prejemnica nagrade Prešernovega sklada. Okvir pogovora bo knjiga Kaj le v sebi nosiš, ki je lani izšla v založništvu Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac in drugimi institucijami. Knjiga Kaj le v sebi nosiš povezuje kiparske podobe Dragice Čadež in besedila Nataše Kramberger v širši razmislek o umetnosti, naravi in človeku v nemirnem času. V dialogu ustvarjalk se osebno prepleta s skupnim, realnost pa z umetnostjo. Galerija s knjigo nadaljuje tradicijo predstavljanja Prešernovih nagrajencev skozi likovno in literarno ustvarjanje. Pogovor bo usmerjala urednica kulturne redakcije Večera in literarna kritičarka Petra Vidali. Kulturnemu prazniku posvečamo tudi razstavo Z lastno roko v Likovnem razstavišču. Veseli bomo vašega obiska!

Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Arhivski viri pravijo, da je leta 1941 zgorel pisateljev rokopis četrtega dela Kekca. Po koncu vojne je Draga Vandot to veliko izgubo prijavila kot vojno škodo. Ostala je sled – dokumentirana, arhivska – besedilo pa ne. Tišina, zapisana med vrsticami zgodovine. Prav ta praznina je desetletja kasneje postala izziv in navdih. Leta 2025 je Marko Radmilovič stopil v prostor manjkajoče zgodbe in napisal ter izdal svojo različico nadaljevanja: Kekec štiri. Pokrajinski arhiv Maribor vas v sodelovanju z Založbo Pivec vabi na dogodek, ki se začne v arhivu in preteklosti, nadaljuje pa v živem, sproščenem pogovoru o literaturi, interpretaciji in pogumu, da vstopimo v zgodbo, ki je ostala nedokončana. Najprej bomo osvetlili pomen arhivskih virov, dokumentiranja in izgubljene kulturne dediščine.

Poezija, vino in dober pogovor – v Najstarejši trti pripravljamo večer za vse, ki radi poslušate besede z globino in okusom. Skupaj z Založbo Pivec vabimo na sproščeno pesniško druženje s Petro Kolmančič, eno najvidnejših slovenskih pesnic in močno ustvarjalko mariborske literarne scene. Skupaj z moderatorko večera Tonjo Jelen bosta odpirali njeno poezijo, družbene teme, zakulisje literarnega sveta in iniciativo za ohranitev revije Dialogi. Dotaknili se bomo tudi videopoezije, kjer se beseda sreča s sliko – in kjer sta Petra Kolmančič in Jože Slaček med pionirji domačega prostora. Po pogovoru sledi še kozarec vina in druženje. Vstop prost. S poezijo naprej, ne nazaj.

Recital Povezija – poezija povezuje bo potekal v nedeljo, 8. februarja 2026, ob 11. uri pred tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru (Smetanova ulica 17, Maribor). Pri branju poezije bodo sodelovali zaposleni in študenti članic Univerze v Mariboru. Vabljeni na recital Povezija – poezija povezuje v nedeljo, 8. februarja 2026, ob 11. uri pred tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru (Smetanova ulica 17, Maribor). V sklopu kulturnega praznika želimo poudariti, da tehnika ni zgolj tehnika – je več kot to. Delo na tehničnih področjih se lahko prepletata tudi z drugimi dimenzijami, kot sta umetnost in kultura. Skozi povezijo želimo pokazati, da je tehnična znanost povezana s človeško ustvarjalnostjo, domišljijo in čustvi, kar bogati tako posameznika kot družbo. Dogodek bo povezovala prof. dr. Dragica Haramija, pri branju poezije pa bodo sodelovali zaposleni in študenti članic Univerze v Mariboru: • FERI – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, • FGPA – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, • FKKT – Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, • FS – Fakulteta za strojništvo, • PEF – Pedagoška fakulteta in • UKM – Univerzitetna knjižnica Maribor.

Javno branje poezijeZ avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prve gimnazije Maribor, udeleženci literarnega natečaja, možnost javnega branja poezije pa bodo imeli tudi ljubiteljski ustvarjalci in oboževalci poezije. Povezava do originalnega članka

Avtorja bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister. Dr. Gregor Antoličič in Špela Valadžija, avtorja 52. zvezka v seriji Gradivo za zgodovino Maribora, bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister in s tem postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih. Maister nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne spominske dogodke ustvaril neprecenljivo "časovno kapsulo", ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo.

VEČER SLAM POEZIJEOŽULJENI JEZIK Z MARTINO POTISKTorek, 10. februar 2026 // ob 19. uri // Kulturni inkubatorle da bi bilo bolje premolknitizaradi kroničnega kolcanjasanj kajne  (Martina Potisk, Ena na ena)