POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 MariborNa mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
OŽULJENI JEZIK Z DVOJCEM KOČAN & JANČIČ TER LITERARNIM GOSTOM VINCZEM BENCEJEM
Vetrinjski dvor 30 Vetrinjska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaSlam poezija v Vetrinjskem dvoru s pesniško glasbenim nastopom Kočan & Jančič ter literarnim gostom iz Madžarske
Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s pesniškim društvom Slam zverine, Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor pripravlja novo sezono pesniških slam dogodkov Ožuljeni jezik. Otvoritveni dogodek nove serije bo potekal v torek, 19. oktobra 2021, ob 19. uri v dvorani Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30, Maribor).
Nastopili bodo prijavljeni pesniki in pesnice, ki se bodo pomerili v odrski interpretaciji avtorske poezije, njihove nastope, ki bodo potekali v treh krogih, pa bo ocenjevala žirija občinstva. Dogodek bo moderirala Mojca Frim.
Ožuljeni jezik vsak mesec ob nastopih prijavljenih pesnic in pesnikov gosti tudi izbranega uveljavljenega pesnika ali pesnico, ki ga občinstvo spozna v kratkem moderiranem pogovoru. Tokratna gostja je domačinka, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki bo svojo poezijo podala v obliki koncertne predstavitve – v sodelovanju z bobnarjem Denisom Jančičem je pripravila pojekt Kočan & Jančič, sintezo poezije in glasbe na bobnih, pri čemer Kristina Kočan uporablja glas kot tudi elektroniko. Pred nastopom bo kratek pogovor z avtorico pripravila kritičarka in pesnica Helena Zemljič.
O LITERARNEM GOSTU
Posebni literarni gost dogodka bo tudi pesnik in urednik iz Madžarske – Vincze Bence prihaja iz z Mariborom pobratenega Sombotela, kjer deluje kot urednik in literarni kolumnist kulturnega portala f21.hu. Avtor trenutno gostuje na rezidenci pobratenih mest MKC Črke v Hoistlu Pekarna.
Udeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.
Dogodek organizirajo MKC Maribor – MKC Črka in pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter s finančno podporo Mestne občine Maribor, Javne agencije RS za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino.
DEJAN KOBAN: PRE_VEČ
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 MariborMKC Črka in Galerija Media Nox v okviru letošnjega post-festivalskega programa 27. MFRU vabita na performans, video projekcije ter literarni nastop avtorja Dejana Kobana, ki ga bo izvedel v sodelovanju s številnimi literati iz vse Slovenije.
Pre_več je živa knjiga kratke poezije, ki nastaja na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana v obliki tatujev. Trenutno je na njegovi koži sedemindvajset izvirnih v ta namen spisanih pesmi sedemindvajsteih slovenskih pesnic in pesnikov, ki jih je javnosti v živo predstavil letos junija v galeriji ŠKUC v Ljubljani, v Mariboru pa bo predstavil pet novih pesmi.
pre_več raziskuje odnos besed, pesmi, pomenov na koži človeka, njihovo raztezanje ali krčenje, morebiti celo zabrisovanje skozi leta. Avtor v tem projektu svojo kožo spremeni v papir. pre_več problematizira trajnost, obžalovanje, odgovornost. Performans se bo načrtovano zaključil ob koncu avtorjevega življenja, ko bo svojo kožo podaril slovenskemu narodu, natančneje Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, da pesmi ustrojijo in zvežejo v pravo knjigo, katere naklada bo en izvod.
Na dogodku se predstavljajo tudi: Urška Preis s prostorsko postavitvijo, Gaja Naja Rojec z avtorskim videom nastajanja, oz. tetoviranja pesmi, Nela Poberžnik z video instalacijo, Urša Majcen s trojnim videom in umestitvijo lastne poezije v prostor, ter Nežka Struc z inštalacijo majhnih Kobančkov. Nastopili bodo pesniki in pesnice Helena Zemljič, Nina Medved, Tonja Jelen, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur, ki so avtorji in avtorice novih petih tatujev na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana.
ODPIRALNI ČAS:
Odprtje 27. oktobra ob 18.00.
Na ogled 28. in 29. 10. 2021 med 10.00 in 14.00 in med 15.00 in 18.00 ter 30.10. 2021 med 10:00 in 13.00.
Avtor projekta: Dejan Koban, pesnik, peformer, urednik, aktivist.
Izvajalke in izvajalci: Dejan Koban, Urška Preis, Gaja Naja, Nela Poberžnik, Urša Majcen, Nežka Struc, Helena Zemljič, Nina Medved, Tonja Jelen, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur.
Projekt izvaja MKC Črka v sodelovanju z galerijo Media Nox za festival MFRU.
Produkcija: MKC Maribor in Dejan Koban, 2021
Program MKC Črke podpirata Mestna občina Maribor in Urad RS za mladino, dogodek pa spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija RS za knjigo.
Udeležba je možna le ob izpolnjenem pogoju PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19.
Kobal & Ilić / Milo za drago
UGM shop 6 Strossmayerjeva ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaTokrat v UGM Šopu predstavljamo kiparko in tetoverko Špelo Kobal in slikarja_ko, ki ustvarja pod enigmatičnim imenom Ilić. O njuni povezavi lahko razkrijemo le to, da sta bila_i oba_e študenta_ki slikarja Ludvika Pandurja, ki med novembrom in marcem z retrospektivno razstavo nastopa v zgornjih prostorih UGM, v njunih delih pa je morebiti mogoče prepoznati določen umetnikov pečat. Poiščite ga sami!
BANKET. ČRNA ODA SEDANJOSTI
Lutkovno gledališe Maribor 2a Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaBanket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Svečanost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.
Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, ki je vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami, in ki njegov, še trenutek nazaj domači ter poznani svet, spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno realnost. A ti – saj veste, kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.
Predstava Banket je zasnovana po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna, igrana v živo. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.
Žanrsko se predstava predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, pač pa pravilo. Drug drugemu v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«
Povezava do spletne / facebook napovedi: https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/banket_2/
Razno: Vabljeni k nakupu vstopnice, s čimer podpirate avtorske projekte na neodvisni sceni in s tem pomagate zapolniti dvorane gledališč, ki so po črnih časih ponovno nastežaj odprla svoja vrata.
ROMEO IN JULIJA
SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaLjubezenska tragedija, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva.
Avtor: William Shakespeare
Režija: Aleksandar Popovski
Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593, kjer je Shakespeare po svoje predelal, nadgradil in razširil znano zgodbo, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba, v kateri živita, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako, da bomo nekega dne, ob nekem dogodku, mogoče ob še eni nepotrebni smrti, rekli: "Dovolj!" Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe, čeprav umreta v "igri med dvema ognjema".
V Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: "Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea in Julije, o poljubu v prvem dejanju. Objem, dotik, poljub, spet objem. Kot nek ritem v pesmi, sedemosminski takt. Ena dva tri, ena dva tri … in dve družini, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste, kaj je razlog, da Romeo ne dobi pisma, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne more razdvojiti!"
ZASEDBA
Julija - Julija Klavžar
Romeo - Žan Koprivnik
Pestunja - Ksenija Mišič
Pater Lorenzo - Vladimir Vlaškalić
Capulet - Kristijan Ostanek
Capuletova - Maša Žilavec
Tybalt - Matevž Biber
Paris - Vojko Belšak
Monteg - Nejc Ropret
Montegova - Mojca Simonič
Benvolio - Petja Labović
Mercutio - Blaž Dolenc
Knez - Davor Herga
Eva Kraš
Mateja Pucko
Mirjana Šajinović
Dramaturginja Nina Kuclar Stiković, prevajalec Srečko Fišer, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković, scenograf Sven Jonke (NUMEN), kostumografinja Jelena Proković, skladatelj Marjan Nečak, koreograf Žigan Krajnčan, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski, asistent režije Luka Marcen, lektorica Mojca Marič, asistentka kostumografije Nina Čehovin, asistent scenografije Matic Gselman.
BANKET. ČRNA ODA SEDANJOSTI – IZVEN
Lutkovno gledališe Maribor 2a Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaBanket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Svečanost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.
Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, ki je vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami, in ki njegov, še trenutek nazaj domači ter poznani svet, spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno realnost. A ti – saj veste, kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.
Predstava Banket je zasnovana po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna, igrana v živo. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.
Žanrsko se predstava predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, pač pa pravilo. Drug drugemu v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«
Povezava do spletne / facebook napovedi: https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/banket_2/
Razno: Vabljeni k nakupu vstopnice, s čimer podpirate avtorske projekte na neodvisni sceni in s tem pomagate zapolniti dvorane gledališč, ki so po črnih časih ponovno nastežaj odprla svoja vrata.
E+ FINLIT: PROJEKTNI DOGODEK O FINANČNI PISMENOSTI
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 MariborMKC Maribor v partnerstvu z Mednarodnim inštitutom za implementacijo trajnostnega razvoja Maribor, MIITR, ter poljsko organizacijo Fundacja Europejski Instytut Outsourcingu in grškim Innovation Hive v petek, 5. novembra 2021, med 17. in 19. uro vabijo na multiplikativni dogodek za vse zainteresirane deležnike o finančni pismenosti.
Finančna pismenost za hitrejšo finančno neodvisnost oziroma FinLit je projekt, ki spodbuja angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih na področju finančne pismenosti. Ponuja pridobitev potrebnih finančnih in ekonomskih znanj ter veščin vodenja osebnih financ, kar prispeva k uspešnejšemu življenju mladih, obenem pa jim takšno znanje in kompetence zagotavljajo tako socialno kot finančno varnost.
Osrednja ciljna skupina projekta FinLit so mladi med 18. in 24. letom starosti, vendar pa je uspešnost izvedbe neposredno povezana tudi z učinki na ostale deležnike. Slovenska partnerja, MKC Maribor in MIITR zato organizirata prvi multiplikativni dogodek za vse zainteresirane deležnike o finančni pismenosti - mlade, mladinske delavce, odločevalce, širšo javnost, medije. Dogodek se bo odvijal 5. novembra 2021, med 17. in 19. uro na MKC Maribor (Ob železnici 16, 2000 Maribor). Po začetni predstavitvi projekta in dela na aktivnostih, bomo skupaj z udeleženci izvedli poučno delavnico na temo finančne pismenosti.
Prepoznava ključnih kompetenc, razvoj dostopne e-platforme in ponujen e-tečaj za opolnomočanje mladih na področju finančne pismenosti so osrednje projektne aktivnosti, ki potekajo z namenom priprave celovite ponudbe ne-formalnega učenja za mlade in starejše, ki jih zanimajo osnove osebnega bančništva, naložbe, posojila oziroma ustrezno ravnanje s financami. Slednje bomo v prihodnjem letu naslovili tudi preko organiziranih kratkoročnega usposabljanja za osebje v Grčiji januarja 2021 ter mednarodne mobilnosti za mlade na Poljskem v marcu 2021, kjer bomo projektne rezultate predstavili podrobneje, ovrednotili uporabniške izkušnje in e-tečaj izboljšali v skladu s pričakovanji in željami ciljnih skupin.
Za udeležbo na prvem multiplikativnem dogodku, ki bo potekal 5. novembra 2021 v prostorih MKC Maribor, je potrebna predhodna prijava preko spletnega obrazca najkasneje do 29. oktobra 2021:
LEARN MORE
Vljudno vabljeni.
Ker se naložba v znanje najbolje obrestuje!
Vljudno vabljeni.
Ker se naložba v znanje najbolje obrestuje!
37: življenjska zgodba Josipa Jurčiča
Izložba UKMOd 11. novembra je v novem razstavišču ob vhodu v knjižnico – poimenovali smo ga Izložba UKM – na ogled videoprojekcija z naslovom 37: življenjska zgodba Josipa Jurčiča. Prikazuje kratko življenje pisatelja in novinarja, ki je preminil pri 37 letih. Avtorica predstavitve je Nina Lončar, oblikoval jo je Dejan Štampar, video je pripravil Borut ... Read more
Test event
1 Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000asdasdgfdgf hasdsasdadasa dsds asdasda sdasdasd