Letos bo v Mariboru od 8. do 11. oktobra 2020 na različnih lokacijah potekal že 10. Mednarodni festival stop animacije StopTrik. Rdeča nit osrednjega programa je »Animacija kot orožje«.
Novi časi, novi modeli, novi regulativi, novi obrazci.
Počekirajte program 10. Mednarodni filmski festival StopTrik in načrtujte svoja kulturna udejstvovanja, ne ubijamo spontanosti ampak optimiziramo postopke... 💖
Izognite se stanju v vrsti, vpisovanju podatkov na seznam udeleženih ter podajanju razkuženega kulija. Zagotovite si enega od še prostih, skrbno preštetih in ravno prav razmaknjenih stolov ZDAJ !! 💋

Uvodni koncert nove sezone komornih koncertov Carpe artem bo poleg praizvedbe 4. godalnega kvarteta Janija Goloba obsegal še deli dveh skladateljev, ki v letošnjem letu slavita okrogli obletnici: Italijansko serenado velikega skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa in redko slišan Godalni kvintet v c-molu Ludwiga van Beethovna. Zasedbo bo vodila violinistka Lana Trotovšek, gostja svetovnih glasbenih odrov in profesorica na Trinity College v Londonu, ob njej pa bodo muzicirali še violinist Miladin Batalović, violista Nejc Mikolič in Levente Gidró ter violončelist Nikolaj Sajko.

Vsak koncert je edinstven živ dogodek, ki ga ni moč nadomestiti, zato bomo zelo veseli
vašega obiska. Na naši spletni strani in Facebooku pa bo na voljo tudi video prenos dogodka.

Kjer so na ogled najboljše gledališke predstave!
Festival Borštnikovo srečanje vsako leto postreže z najboljšimi predstavami slovenskih gledališč. Ob koncu festivala strokovna žirija podeli nagrade za najboljšo predstavo, igralce, režijo in druge umetniške dosežke. Nekatere predstave so izvedene tudi v tujih jezikih.
V letošnjem letu poteka med 12. in 25. oktobrom, ko si lahko najrazličnejše uprizoritve, predstave, performanse in druge dogodke ogledate na različnih lokacijah. V zadnjih letih organizatorji namreč oživljajo pozabljene zgradbe, dvorišča pa spreminjajo v odre in tako ustvarjajo urbani mestni vrvež.
Da bo izkušnja popolna in doživetje edinstveno, manjkate samo še vi!

Koncertni cikel SAMOSPEVANJE
HEINEJEVE PESMI
Večer samospevov R. Schumanna na besedila H. Heineja

David Jagodic – tenor
Nejc Lavrenčič – klavir

Mlad PerArtem
Marinka Golob – sopran
Ana Maria Beguš – klavir

Rebeka Pregelj – sopran
Stefan Pajanović – klavir

MARIBOR
SNG Maribor, Kazinska dvorana
12. oktobra 2020, ob 19.30

Na koncertnem ciklu Samospevanje se bo v ponedeljek, 12.10.2020, ob 19.30 v SNG Maribor zvrstil koncert z naslovom Heinejevem pesmi. Osrednja umetnika večera bosta tenorist David Jagodic in pianist Nejc Lavrenčič, ki bosta ob 210. obletnici rojstva Roberta Schumanna posvetila dvema pomembnima mejnikoma v svetu samospeva, ki temeljita na poeziji Heinricha Heineja – Liederkreis / Venec pesmi, op. 24 in Dichterliebe / Pesnikova ljubezen, op. 48. Schumann je eden poglavitnih skladateljev, katerim pripadajo zasluge, da je nemški pesnik znan in popularen še danes. Pred osrednjim dogodkom bosta nastopila dva dua, ki sta bila izbrana na natečaju za Mlad PerArtem 2020. Sopranistka Marinka Golob in pianistka Ana Maria Beguš se bosta predstavili z izborom samospevov povezanih v temo Sodobna dama z deli deli L. M. Škerjanca, A. Lajovica, Z. Prelovca, K. Pustinek Rakar in T. Vulc. Duo sopranistke Rebeke Pregelj in pianista Stefana Pajanovića pa bo ponudil izbor slovanskih samospevov A. Dvoraka, S. Rahmaninova in R. Simonitija.

Tenorist David Jagodic se je začel učiti solopetja pri prof. Barbari Nagode in ga 2011 nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju v razredu prof. Claudie Visce, kjer je 2015 diplomiral z odliko, 2018 pa je magistriral iz samospeva in oratorija v razredu prof. KS Roberta Holla. Izpopolnjeval se je tudi pri Florianu Boeschu, KS Piotru Beczali, Irini Gavrilovici in KS Michaelu Schade.
Že leta 2012 je debitiral z vlogo Alfonsa (Die Freunde von Salamanka / Schubert) pri Sommefestspiele Neuzelle v Nemčiji, sledile pa so še Tamino (Die Zauberflöte / Mozart), Lensky (Yevgény Onégin / Tschaikovsky), Fenton (Falstaff/Verdi), Alfred (Die Fledermaus / Strauss), Don Ottavio (Don Giovanni / Mozart), Ferrando (Cosi fan Tutte / Mozart), Simon (Der Bettelstudent / Millocker), Knusperhexe (Hänsel u. Gretel / Humperdinck), Wüsterich (Tulifant / von Einem) in mnoge druge.
David Jagodic je v tujini uveljavljen tudi kot koncertni pevec. V letu 2017 je debitiral v Dunajskem Musikvereinu, leta 2018 pa v Wiener Konzerthausu. Poleg različnih koncertnih programov samospevov s pianisti, kot so Helmut Deutsch, Andras Schiff in Stephan Matthias Lademann, je nastopil kot Evangelist (Johannes Passion/Bach), Obadjah (Elias/Mendelssohn), Uriel (Die Schöpfung/Haydn), Samson (Samson/Händel) in prevzel tenorski del v Bachovem Magnificatu in Weihnachtsoratoriumu, Mozartovem in Verdijevem Reqiumu, Mendelssohnovi 2. simfoniji, Brucknerjevemu Te Deumu in mnogih drugih. V juniju 2019 ga čaka debut na sloviti Schubertiadi v Schwarzenbergu.
V času študija je bil David Jagodic štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in SIAA Foundation iz Lichtensteina, kakor tudi prejemnik več nagrad mednarodnih tekmovanj. Od leta 2018 je tudi član Slovenskega Okteta.

Pianist Nejc Lavrenčič je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov.
Koncertno deluje v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Švici, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA, Kanadi in Aziji. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak, Marcos Fink, Mojca Vedernjak, Theresa Plut, Barbara Jernejčič Fürst, Katja Konvalinka, Juliette de Massy, Cristina Segura, Artur Rozek, Darko Vidic, Nataša Zupan, Arianna Rinaldi, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan, Luka Železnik, Magdalena Sas, Isabel Dunlop in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija.
Deluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla nekoč znanega kot Glas iz davnine, danes pa Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je štipendist Ministrstva za kulturo, ki je njegovo delovanje prepoznalo s:
»Pianist Nejc Lavrenčič velja za enega najvidnejših slovenskih interpretov v glasbeni zvrsti samospeva in komorne glasbe. Tako po obsegu kot kakovosti izkazuje pomemben prispevek k slovenski kulturi Kot pianist in specialist bogati slovenski kulturni prostor z vrhunskim glasbenim poustvarjanjem v žanru samospeva in s tem daje pomemben prispevek k razvoju poklica instrumentalista.«

Sopranistka Marinka Golob je svoje glasbeno izobraževanje pričela v Glasbeni šoli Kamnik s poukom klavirja. Po končani nižji glasbeni šoli se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljano, na teoretski oddelek. S Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pod vodstvom Ambroža Čopija, se je udeleževala mednarodnih zborovskih tekmovanj v Sloveniji, Evropi in Aziji. Zbor je prejel več nagrad.
Leta 2012 je Marinka pričela obiskovati nižjo glasbeno šolo za solopetje in dve leti kasneje uspešno opravila sprejemni preizkus na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, v razred Janka Volčanška. Pouk solopetja je nadaljevala pri prof. Mateji Arnež Volčanšek.
Leta 2015 je na državni ravni tekmovanja Temsig prejela bronasto plaketo. Decembra 2016 je bila del umetniškega projekta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri operi Sneguljčica, ter leto kasneje pri operi Rusalka. Leta 2014 je uspešno opravila maturo na teoretskem oddelku in se vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, in sicer na oddelek glasbene pedagogike. V septembru 2019 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Sebastjana Vrhovnika (Zborovsko dirigiranje, smer glasbena pedagogika), istočasno je opravila pevsko maturo na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Mateje Arnež Volčanšek, ter uspešno opravila sprejemni preizkus na magistrski študij solopetja na Gustav Mahler Privat Universität v Celovec, v razred prof. Francke Šenk.

Pianistka Ana Maria Beguš se je začela učiti klavir na Glasbeni šoli Ljubljana Moste – Polje v Ljubljani pri prof. Marjani Križman, do vpisa na Konservatorij za glasbo in balet pa jo je popeljala prof. Tjaša Turk, kjer je šolanje nadaljevala pri prof. Tatjani Šporar Bratuž, v zadnjem letniku pa je v razredu prof. Andreje Kosmač maturirala z odliko. Septembra 2019 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič, v letošnjem letu pa se je študijsko izpopolnjevala tudi v razredu prof. Rubna Dalibaltayana na akademiji Talent Music Master Courses v Brescii (Italija).
Občinstvu se je predstavila na nastopih tako doma (Ljubljana, Krško, Postojna, Novo mesto, Škofja Loka, Murska Sobota idr.) kot v tujini (Zagreb, Trst, Brescia, Beograd, Novi Sad idr.), prav tako pa se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Sodeluje tudi pri projektih Klavirskih dni v okviru Evropskega združenja klavirskih pedagogov (EPTA). V letih 2011 in 2012 je v literarnem performansu z naslovom Alma sodelovala tudi z igralko Polono Vetrih, leta 2013 pa je v Idriji s priložnostno zasedbo izvedla 1. stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v d-molu. Redno se izpopolnjuje na seminarjih priznanih klavirskih pedagogov in pianistov, kot so Arbo Valdma, C. M. Mehner, Simon Trpčeski, Ruben Dalibaltayan in Julia Gubaidullina.
Od leta 2010 je bila članica klavirskega tria Souffle z violinistko Ano Krpan in violončelistko Katarino Kozjek pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza, kasneje pod mentorstvom prof. Gorjana Košute. Predstavile so se na številnih koncertih v okviru Glasbene mladine ljubljanske in GM odra, Festivala Bled idr., udeležile pa se tudi številnih tekmovanj. Leta 2014 je trio prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, leto pred tem pa drugo nagrado in zlato plaketo na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG.

Sopranistka Rebeka Pregelj je študentka tretjega letnika petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Svojo glasbeno pot je začela z učenjem flavte na Glasbeni šoli Nova Gorica. Leta 2014 je začela obiskovati tudi pouk solopetja pri Vladimirju Čadežu in Marjetki Lužnik. Redno se udeležuje pevskih tekmovanj in dosega opazne rezultate; med njimi so zlata plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG, I. nagrada na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku, III. nagrada na mednarodnem tekmovanju Concorso giovani musicisti città di Treviso. Decembra 2018 je nastopila na premierni izvedbi mladinske opere Damjana Močnika Všeč si mi v vlogi Učiteljice v Cankarjevem domu, januarja 2019 pa je sodelovala pri projektu Akademije za glasbo Miniopere II., s katerim so gostovali v Budimpešti in Brnu, kjer je nastopila v vlogi Norca v minioperi Uspavanka v sobi brez oken skladateljice Federice Lo Pinto.
Svoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih in seminarjih pri priznanih profesorjih kot so Barbara Jernejčič Fürst, Tatjana Vasle, Pia Brodnik, Lia Serafini, Alessando Svab, Martha Guth, Erica Switzer in Hans Adolfsen.
V pretekli koncertni sezoni je pripravila samostojni recital samospevov znotraj cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška. Nastopila je na Festivalu na Ljubljanici, na mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani in na festivalu Cortina incanta la mente 2019 v Cortini d'Ampezzo. S Komornim godalnim orkestrom NOVA je na letošnjem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi krstno izvedla skladbo Tilna Slakana Ko sva sama. Kot solistka je nastopila s Komornim godalnim orkestrom NOVA, z Goriškim pihalnim orkestrom, s Pihalnim orkestrom Vogrsko in simfoničnim orkestrom Glasbene šole Nova Gorica. Redno sodeluje tudi z italijanskim ansamblom baročne in renesančne glasbe Super Flumina Babylonis, s katerim se posvečajo obujanju zanimanja za staro glasbo, s posebnim poudarkom na oratorijih in vokalno-inštrumentalnih delih Giacoma Carissima.

Pianist Stefan Pajanović je začel igrati klavir pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Ars Nova v Trstu trikrat zapored (leta 2006, 2007 in 2008) dosegel Prve nagrade, leta 2006 tudi Absolutno Prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Euritmia v Povolettu, Italija je leta 2009 prejel Drugo nagrado, leta 2011 pa Prvo nagrado in Drugo mesto. Leta 2007 je na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejel Srebrno plaketo, leta 2010 pa Zlato plaketo in Tretjo nagrado. Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba - klavirski trio in tudi tam dosegal prestižne nagrade na tekmovanjih. Od leta 2011 do 2015 je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (Prva nagrada in Drugo mesto), na tekmovanju Memorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (Druga nagrada), TEMSIGU 2013 – Srebrno plaketo, ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (Druga nagrada).
Kot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana, s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana, Beograd) in že dvakrat na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Po sprejemnih izpitih 2015 študira na Ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Jasminke Stančul. Lansko leto je prvi letnik podiplomskega študija študiral v okvirju Erasmus izmenjave v razredu prof. Markusa Bellheima na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Svoje klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih in svetovno uveljavljenih pianistih in pedagogih, kot so Jasminka Stančul, Aleksandar Madžar, Ruben Dalibaltayan, Aleksandar Serdar, Konstantin Bogino, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner, znanje iz interpretacije samospevov pa pri Eriki Switzer, Hansu Adolfsenu in Donaldu Sulzenu.

Lent v grafikah Frana Stiplovška, Kosovi in Pandurjevi Mariborčani, mesto v črno belih fotografijah Mariborskega kroga in še več, si bomo ogledali skozi razstavo 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM.
Program se bo izvajal ob upoštevanju priporočil in navodil NIJZ. Zaradi trenutnih razmer s Covidom-19 je na ustvarjalnici omejeno število udeležencev.
Obvezne so predhodne prijave, katere sprejemamo do 10. oktobra 2020. cena: 5,00 EUR obvezne predhodne prijave: Brigita Strnad, brigita.strnad@ugm.si ali 02 22 94 697

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava MARIBOR

Predavatelji in mentorji: Dušan Waldhütter
Danes, ko postajata s pomočjo spleta in socialnih omrežij vsak posameznik in vsaka organizacija svoj lasten medij, vsi iščemo načine, da bi bili bolje videni in slišani. Medijska krajina se drastično spreminja, sposobnost učinkovitega komuniciranja pa postaja vse bolj pomembno orodje za doseganje ciljev na vseh področjih delovanja. Ko lahko vsakdo nagovarja vsakogar, postaja namreč komuniciranje še bolj zahtevno, obenem pa je večina uspehov bolj kot kdaj koli prej odvisna od sposobnosti komunikacije.
Za hitrejše doseganje ciljev, povezovanje ljudi, sporazumevanje bodisi s člani iste skupnosti, bodisi z mediji in širšo javnostjo, je treba znati kakovostno ubesediti svoje misli, želje in cilje tako v pisni kot ustni obliki in obenem poznati osnove funkcioniranja medijev. Zato smo v Javnem skladu za kulturne dejavnosti za društva pripravili dogodek, na katerem boste lahko brezplačno pridobili znanje povezano z vsemi omenjenimi področji

Spoznali boste:

· zlata pravila komunikacije z novinarji in mediji

· kako pripraviti vabilo na dogodek in kako pritegniti pozornost medijev

· kdaj in kako poslati vabila na dogodke

· kako pripraviti sporočila za javnost

· kako pripraviti novinarsko konferenco

· osnove pisanja kakovostnih vsebin za vsakodnevno rabo.
Strokovno vodstvo: Dušan Waldhütter
Ime in priimek kontaktne osebe: Zala Horvatič 022342113

Avtor: Dane Zajc
Režija: Nina Rajić Kranjac
Poetična drama, posvečena prvi uprizoritvi v slovenskem jeziku v SNG Maribor
Koprodukcija s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor

Častitljiv jubilej, ki ga bo Drama SNG Maribor slavila ob otvoritveni premieri sezone 2019/2020, bo obeležil dan, ko je bila pred natanko stotimi leti v Slovenskem mestnem gledališču Maribor, v današnji Stari dvorani, uprizorjena prva slovenska tragedija, Jurčičev Tugomer. Ob uprizoritvi Grmač Daneta Zajca (v režiji Nine Rajić Kranjac) je dramaturg Tibor Hrs Pandur zapisal: "Grmače, napisane v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in prvič uprizorjene leta 1994, sklepajo tragiški dramski svet Daneta Zajca, ki s pomočjo radikalne avtokritike tematizira uničenje ali razpad družine (rodu) in s tem določene skupnosti v celoti. Nekateri so Grmače skušali predstaviti kot slovenskega Hamleta ali kot medgeneracijsko tragedijo konca arhaične skupnosti, ki dreza v nevralgične točke slovenske zgodovine in mapira njeno psihogeografijo samozavrtosti, užitka v samospodbijanju, nenehnega prelaganja krivde, samopomilovanja, demonizacije drugih, sramote glede nezmožnosti vzpostavitve pristnega stika, vključno z jalovostjo izdajstev in maščevanj, samoizgubljanja v onkrajnosti, predvsem pa nebogljenost tistih, ki se imajo za odreševalce, kot je ugotovil že Taras Kermauner. Prav on je poudaril tudi, da "Grmače niso narodna, ne nacionalna pesnitev. S stališča nacionalizma so kar se da dezangažirana, pesimistična, resignativna." Politika je v Zajčevi dramatiki razkrinkana kot ničeva, kot gol pohlep po oblasti zaradi nezmožnosti preseganja temeljne človeške ponesrečenosti ali učinkovitega udejanjanja transcendence skozi ljubezen do drugega. (Celoten zapis je objavljen v datoteki pod fotogalerijo.)

Avtor: Susan Sontag
Režija: Dorian Šilec Petek
Oh, ekstaza samote!
Susan Sontag
Kako junaško je, da zatajimo nečimrnost do te mere, da zmoremo priznati, da nam je igra pretežka.
Alice James, o samomoru
Ime Alice. Skriva se iskanje, skriva se nepoznano, groteskno in nevarno. Skriva se čudež. Alice se nahaja v neprepoznavnih oblikah, pojavlja se kot duh in pojavlja se kot partner. Kljub neprepoznavnosti je to telo lahko Alice, zadnja meja Alice. Črno sonce sveti v hladno sobo, v kateri biva Alice. Okoli nje ni nikogar.
Alice James je v svoj dnevnik pisala o starem paru, ki se je odločil, da po polnem življenju skupaj skoči v deročo reko. To je njena volja, njena sanjarija in v tej sanjariji je nekaj magičnega. Alice verjame v magijo, ne v čarovnije in uroke, ampak v svetlobo, ki se skozi okno razliva po sobi in osvetljuje svetleče delce v zraku, v zlate liste, ki nam vlivajo voljo do življenja. Verjame v moč nenadne sreče, ki za trenutek daje vsemu obliko smisla in urejenosti, ki se v naslednjem trenutku podre. S svojo zapuščino nam priča o neprestanem iskanju in o razbremenjujoči moči tega iskanja, saj bi z obstojem smisla vse postalo prazen avtomat. Vse, kar imamo, nam priča Alice, je iskanje, v katerem postane vse smotrno, in to je največja mera optimizma, za katerim lahko iskreno stojimo.
Danes se mi je porodila misel ‒ Ničesar ni, ničesar, kar bi mi preprečevalo, da delam karkoli, razen mene same … Odšla bom ‒ Bog, živeti je nekaj ogromnega.
Susan Sontag
Alice James se skriva v intimi in v odnosu z drugim. Kaj pomeni govoriti z drugim? Kaj pomeni biti slišan, še toliko bolj razumljen? Črno sonce, ki v osredju bitja sveti in hromi, zapira v majhne sobe. Osamljenost in samota. Tišina in nepremičnost. Kaj je meja življenja? Igra je bolečina in vsi napori po razumevanju ne zadovoljijo. Zapleteni, zvezani počasi polzimo proti Alice – želimo si njene bližine. Želimo si jo lastiti, želimo biti njeni znanci, njeni bratje, njeni rešitelji, želimo biti tisti, ki nosijo bolečino zanjo. Toda prehiti nas, močnejša je od nas in nas prelisiči ter se nam izmuzne. Ne moremo razumeti Alice in ona v svoj dnevnik zapiše: Kukavice mojstrsko imitirajo ure kukavice.
Glede smrti Gertrude Stein: zbudila se je iz globoke kome in vprašala svojo družabnico Alice Toklas: »Alice, Alice, kaj je odgovor?« Družabnica ji je odgovorila: »Ni odgovora.« Gertrude Stein je nadaljevala: »Prav, kaj pa je potem vprašanje?« In mrtva legla nazaj.
Susan Sontag
Dorian Šilec Petek
Iz gledališkega lista
Alica je pač Alice. Ne glede na stoletje, ne glede na simbolni svet, ne glede na fikcijo ali zgodovinsko dokumentarnost nosi Alice v sebi zgodbo o tesnobi in žalosti žensk. Je šolski primer, ki kaže zmage in omejitve domišljije. Je tisto, kar je skrito v vsakem posamezniku, ki čuti v sebi drugačen svet, ki pa ga nikakor ne more izraziti, deliti z drugimi, se preprosto odmakniti in z odprtimi očmi pogledati vanj. Zgodba o tistih, ki vedo, kaj vse bi lahko bili, pa niso.
Staša Prah: Umreti, spati, nemara sanjati et cetera (odlomek)
Več informacij na spletni strani: https://www.drama.si/repertoar/delo?id=3319

YAMAMAYU
8-kanalna zvočna kompozicija
planetarni vrt fluidne harmonije
zvočnost japonskega hrastovega prelca

Tonšpur Pasaža / MFRU 2020

YAMAMAYU je bio-akustični, zvočno-raziskovalni projekt, ki v jedro umešča zvočnost japonskega hrastovega prelca, (lat. Antherea yamamai, jap. ヤママユ), nočno veščo, ki se je nekje od sredine do konca 19. stoletja uspešno asimilirala v slovenskih listnatih gozdovih z izrazitimi letnimi cikli, in vsaj do nedavnega z izstopajočim temperaturnim nihajem med poletjem in zimo. Poetična raziskava zajema življenski cikel jamamaja: ličinka, gosenica, metulj. Aspiracija so umetničine fascinacije nad dislociranimi nočno-poetičnimi zvočnostmi, gozdno-abstraktnimi teksturami Japonske in lokalnega prostora, afirmativnega in bivanjskega umetničinega okolja. Vse preplete nočna vešča jamamaj, katere svilene zapredke je pobirala ob izteku poletja v gozdovih, do nedavnega še ne vede, da prav ta svetlo zeleni zapredek svilenih niti predstavlja preostanek procesa metamorfoze insekta in konkretno povezuje raznolike silnice in dislocirane prostore.

OR poiesis (alias Petra Kapš) je umetnica in raziskovalka na področju zvoka in slušne percepcije ter poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa. V širšem opusu svoje umetniške prakse avtorica raziskuje modalitete tišin in potencialnosti, ki jih tiha okolja nudijo za prisluh pretanjenim akustičnim kvalitetam snovi in glasu. V zadnjih letih je pomembno prispevala k razvoju interaktivnih, zvočnih in performativnih umetniških praks. Njena zvočna dela beležijo samote.
Več o umetnici na: orpoiesis.blogspot.com

YAMAMAYU / Tonšpur Pasaža / MFRU 2020
format: 8-kanalna zvočna kompozicija v javnem prostoru

zahvale
S finančno podporo Mestne občine Maribor.
Soorganizacija Ustanova Fundacija Sonda.
Posebna zahvala ddr. Boštjan Dvořák.
Organizator: OR poiesis / MFRU 2020

Avtor: Katarina Morano, Žiga Divjak
Režija: Žiga Divjak
Ponedeljek. Iz ure v uro. Bo.
Torek. Iz ure v uro. Saj bo.
Sreda. Iz ure v uro. Samo še tole potrpim, pa bo.
Četrtek. Iz dneva v dan. Še čisto malo, pa bo.
Petek. Iz tedna v teden. Saj bo.
Sobota. Iz meseca v mesec. Bo.
Nedelja. Iz leta v leto. Bo. A bo?
Ljudje in živali smo si v marsičem podobni. Naša skupna lastnost je na primer osnovni strah – strah pred smrtjo. Med evolucijo je bil obojim prirojen preživetveni nagon, ki nas poskuša ohranjati pri življenju. Vendar pa je človek v primerjavi z živalmi edino bitje, ki se zaveda neizbežnosti smrti, edino bitje, ki se zaveda, da bo moralo umreti. Od smrti pa nas loči samo čas, in to določen čas. Vendar meje tega trajanja večina ne more predvideti. To daje danemu času neskončno vrednost.
Osnova avtorskega projekta Sedem dni je občutek, da nam zaradi nenehne naglice, v kateri si poskušamo zagotoviti boljši oziroma mirnejši jutri, posamezen dan prepogosto spolzi iz rok. To bo predstava o življenju malih ljudi, ki se po najboljših zmožnostih trudijo preživeti iz tedna v teden, ob tem pa upajo, da ne bo tako tudi iz leta v leto. To bo predstava o malem človeku, ki se mora kljub dejstvu, da svet, ki mu pripada, gotovo drvi v katastrofo, ukvarjati s svojim »vrtičkom«, ki že dolgo ne uspeva tako, kot je nekoč (če sploh je kdaj uspeval), ali pa uspeva zgolj toliko, da mali človek ob njem z upanjem ali celo brez njega vztraja. Tako zelo se trudi preživeti, da skoraj pozabi, da morda niti ne živi.
Sedem dni je omnibus usod, s katerimi si delimo ulice, stanovanjske bloke, pisarniške mize, vrste na blagajnah nakupovalnih središč, garderobe na bazenih, stranišča v najljubšem baru, je omnibus usod, s katerimi se zvrstimo za mizami v priljubljenih gostilnah, usod, s katerimi si delimo usodo.
Režiser Žiga Divjak je za svojo prvo uprizoritev v institucionalnem gledališču (Človek, ki je gledal svet, SMG) leta 2017 na Borštnikovem srečanju prejel nagrado za najboljšo režijo, leta 2018 pa je bila na omenjenem srečanju uprizoritev 6 v njegovi režiji (koproducenta Maska Ljubljana in SMG) razglašena za najboljšo uprizoritev v celoti. Žiga Divjak v sezoni 2019/2020 v MGL režira prvič. Z dramaturginjo Katarino Morano, ki je njegova stalna sodelavka, napovedujeta predstavo »o sedmih trenutkih, ki sodu počasi izbijajo dno« …
Ponedeljek je, ura je sedem in čas je, da vstanemo …
Povzeto po članku Gorana Lukića iz gledališkega lista uprizoritve
Smo delavci. Delavke. Partnerji. Partnerke. Možje. Žene. Očetje. Mame. Bratje. Sestre. Prijatelji. Prijateljice.
Znanci. Znanke. Aktivni. Pasivni. Jezni. Veseli. Žalostni. Vsak izmed nas je kaj izmed tega, in še več. Vsak izmed nas se vsak dan gradi skozi vse to, in še več. Vsakega izmed nas se vsak dan, preko drugih, gradi skozi vse to, in še več. Kombinacij je nešteto. Interakcij je nešteto. Snovi, iz katere vedno znova nastajajo dogodki, zgodbe, ki ostajajo skozi čas. Uprizoritev Sedem dni je zato več kot aktualna – vedno znova aktualna. Je življenje. In kot taka se uprizoritev Sedem dni nikoli ne konča – tako kot se življenje vedno znova obnavlja skozi neštete interakcije, dogodke, izkušnje, spomine. In tako tudi ti, ki gledaš to »predstavo«, nisi gledalec. Si človek. Z nešteto interakcijami, dogodki, izkušnjami, spomini, ki so te privedli do tega, da si ta del življenja tudi del življenja tistih, ki ti z odra govorijo življenje; da ta del življenja deliš z drugimi, ki prav tako z istega odra poslušajo isto življenje; da ta del življenja, medtem ko z odra poslušaš to življenje, pri sebi priklicuješ dogodke, spomine, interakcije svojega življenja. Vsi skupaj pa ob poslušanju tega življenja in intimnem priklicu nanj priklicanih dogodkov, spominov, interakcij pletemo neskončno mrežo – življenja.
V uprizoritvi smo uporabili krajši odlomek in aranžma iz skladbe Tvoje jutro Vlada Kreslina.
Za sodelovanje se zahvaljujemo Jaru Zorcu (glas po telefonu), Gregorju Zorcu, Maji Križnik, Goranu Lukiću, Delavski svetovalnici, Živi Divjak in Maji Avi Žiberna.
Več informacij na spletni strani: https://www.mgl.si/sl/program/predstave/sedem-dni

Avtor: Nejc Gazvoda po motivih zgodb Toneta Partljiča
Režija: Aleksandar Popovski
Zabavna, nora in presenetljiva mariborska epopeja
Po motivih novel, zbranih v knjigi Ljudje iz Maribora (2017), romana Sebastjan in most (2014) in romana Pasja ulica (2013) Prešernovega nagrajenca Toneta Partljiča je Nejc Gazvoda ustvaril dramsko besedilo z naslovom Mostovi in bogovi. Uprizoritev je dramski poklon Mariboru, njegovi zgodovini, prebivalcem in mariborski legendi, neutrudnemu mestnemu kronistu, ki bo v letu 2020 praznoval svoj osemdeseti jubilej. Tone Partljič v svojih zgodbah z izdelanim občutkom za situacijo in humor subtilno in inteligentno pod drobnogled jemlje posameznike iz bogate mariborske zgodovine in jih literarno oblikuje s pretanjenim občutkom za tegobe človeka in časa. Nejc Gazvoda, letošnji Grumov nagrajenec, ki je navdih za Mostove in bogove jemal pri Fellinijevih mojstrovinah Amarcord in Roma, zgodbe o mestu in njegovih mostovih – povezovalci dveh bregov, s katerih so Mariborčani skakali, se na njih ljubili, jih gradili, jih preklinjali, občudovali, se z njimi bahali in preko njih potovali z enega na drugi breg, na tuje in spet domov – vodi skozi majhne "bogove", snovalce svojih usod, ki s svojimi življenji pišejo svoje in mestne zgodbe.
Uprizoritev, ki s parado barvitih likov in njihovih zabavnih, tragičnih, napetih, čudovitih zgodb z dodatkom nadrealističnih trenutkov povezuje posamezne zgodbe v gledališko celoto, je na oder postavil umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski.