NANINE PESMI
SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaRežija: Valentina Turcu
Koprodukcija Cankarjevega doma Ljubljana ter Drame, Opere in Baleta SNG Maribor
Režija in koreografija Valentina Turcu
Besedila pesmi Frane Milčinski – Ježek
Avtorja glasbenih aranžmajev Jani Hace, Matija Krečič
Avtor veznega besedila Nejc Gazvoda
Glasba Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace
Video Rok Predin
Scenograf Matic Kašnik
Kostumografinja Nataša Recer
Dramaturški sodelavec Vili Ravnjak
Asistentka koreografinje Tanja Baronik
Oblikovalec luči Tomaž Premzl
Tonski mojster Gregor Mendaš
Nastopajo
Nana Milčinski, Bojan Maroševič
Baletni ansambel SNG Maribor
Ema Perić, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik
Tiberiu Marta, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici, Tim Dolinšek
Izhodišče projekta je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo v interpretaciji Nane Milčinski – sedemnajst pesmi je pesnik napisal o svoji vnukinji, na njeno pobudo pa so bile uglasbene in so izšle v sklopu zbirke Preprosta ljubezen.
Predstava, namenjena najmlajšemu občinstvu, bo prehajala iz pesmi (konvencije koncerta v živo) v plesno-gledališko predstavo in prek kontekstov video projekcije ter pripovedi slikala zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta. Srečanje dedka in vnukinje želimo v kontekstu tega interdisciplinarnega projekta prikazati kot srečanje dveh generacij v posebnem ambientu – v miru, ki ga človek lahko doživi samo ob koncu in na začetku življenja.
ZASEDBA:
Moog bas, elektronska tolkala, kitare, akustična in električna bas kitara, klavir, bas ukulele, programiranje Jani Hace
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak
Harfa solo Astrid Kljun
Violini solo Izabela Hace, Matija Krečič
Miks in mastering Danilo Ženko
Glasbeni producent Jani Hace
Posneto v studiih SNG Maribor, Bejsmen Studio in studio Hacienda
V sodelovanju z Zavodom Morpheus.
*****
Inšpicient Matjaž Marin
SVEČANA TRGATEV STARE TRTE
Lent, pred Hišo Stare trte 1 Gorkega ulica Upravna enota Maribor, 2000 SlovenijaNaši Stari trti, najstarejši trti na svetu, kraljici vinskih trt, se kot največji etnografski znamenitosti posveti veliko turistično promocijskih protokolarnih prireditev – najznamenitejša in najpopularnejša je gotovo njena svečana trgatev.
Kako jo svečano oberemo?
Trgatev Stare trte po starih štajerskih šegah in navadah je postala pravi mestni praznik, ki ga spremlja množica Mariborčanov in gostov.
Pred njenim domom na Lentu se zberejo številni obiskovalci od blizu in daleč, številni pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice ter predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembno vlogo ima pokušnja in ocena prvega grozda, ki jo opravi gospodar Stare trte, mariborski župan. Ko ugotovi, da je grozdje zrelo, zaukaže začetek trgatve.
Brači iz "Šompetra" pri Mariboru pridelek oberejo, stehtajo, izmerijo vsebnost sladkorja, zmeljejo, sprešajo, napolnijo v posode in predajo posestvu Meranovo v oskrbo in kletarjenje. Pri tem jih nadzoruje mestni viničar, ki za trto skrbi in jo neguje.
Na koncu trgatve se ob Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.
Zabava ter jedača in pijača
Med samo trgatvijo se lahko pozabavate ob izbranem kulturno-zabavnem programu, ko nastopijo zabavni ansambli, godbe, folklorne skupine in pevci. Ob nabrežju Drave so prav tako navzoči vinarji in vinogradniki ter gostinci, ki vam ponudijo najboljše, kar znajo pridelati.
27. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI – MFRU
Maribor center / Maribor - razne lokacije Maribor center / Maribor - razne lokacije MariborKaj je v resnici naše in kaj nam lahko prinese tretje desetletje 21. stoletja?
Mednarodni festival računalniške umetnosti bo med 8. in 15. oktobrom s 27. edicijo ponovno povabil v Maribor na intermedijsko festivalsko dogajanje.
Obljube, ki so nam bile dane, in možnosti, ki so nam bile predstavljene ob vstopu v 21. stoletje, so nas v trenutku, ko smo se znašli v pričujoči krizi, soočile z vprašanji in zahtevale razmislek o temeljih digitalnega sveta in o tem, kaj želimo, da ta je. Digitalna orodja, ki smo jih še nedavno uporabljali predvsem v delovnih procesih, so nenadoma postala družbena in kulturna okolja, ki narekujejo velik del našega življenja.
ODKRIJ VEČ
27. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU), ki ga organizira MKC Maribor, s svojo osrednjo temo in programskimi sklopi prevprašuje digitalne spremembe, s katerimi se srečujemo v sedanjosti, in tiste, ki nas čakajo v prihodnosti. Festival se bo odvijal v izložbenih prostorih na več kot desetih lokacijah po mestu, saj želi pritegniti pozornost najširše javnosti. V izložbah trgovin, kot so Kisilak na Glavnem trgu, Benetton, Polzela in Mladinska knjiga na Gosposki, Bags & More na Jurčičevi, Vijolična hiša, Modna hiša/Mercator, Textil House in Center kreativnosti na Partizanski cesti bodo predstavljena dela umetnic, umetnikov in skupin iz domačega in mednarodnega okolja. Tako bo vsak prostor prispeval svoj delček vsebine h glavnemu programu, ki ga bosta v javnem prostoru obogatili še dve deli oziroma intervenciji na plakatnih mestih. Prvo delo, naslovljeno Periodični model barv, se bo razprostiralo po celotnem podhodu pri TPC City (bivša Slavija). Ustvaril ga je slikar, oblikovalec in profesor dr. Vojko Pogačar. Njegovemu obsežnemu opusu s področja oblikovanja, povezovanja umetnosti in sodobnih digitalnih znanj bo posvečena pregledna razstava Navdihi za spremembe, ki bo na ogled na Vetrinjskem dvoru vse do 22. oktobra 2021.
Plakatni prostor pri dvoetažnem mostu čez Dravo bo zasedlo delo Neznanim ozemljem naproti, ki ga je pripravila vizualna in intermedijska umetnica Maja Smrekar. Na osrednjem festivalskem prizorišču bo poleg infotočke in omenjene razstave Vojka Pogačarja na voljo še poslušalnica OR poiesis (Petra Kapš), kjer boste lahko prisluhnili delom te zvočne umetnice. V spodnji in zgornji dvorani se bodo zvrstila videodela z zagrebških festivalov eksperimentalne in elektronske umetnosti Glitch /fu:bar/ in VectorHack, ki se letos povezujeta z našim festivalom. To pomeni pomembno stično točko med drugimi festivali in MFRU, ki se letos prvič povezuje tudi s festivalom NaGib, ki bo s podobno izhodiščno temo prav tako zasedel izložbene prostore v Mariboru.
V sklopu Povezovanja se MFRU letos seli tudi na valove Radia Slovenija, kjer bo v programu ARS 13. oktobra 2021 od 20h do 22h predvajan izbor del glasbene platforme TONŠPUR. Dan kasneje, 14. oktobra 2021, bo isti radijski program ob 23h v živo prenašal performativni livestream OR poiesis (Petra Kapš) in Uda Nolla Teritorij. V sodelovanju s TV Maribor bodo med 8. in 15. oktobrom 2021 vsak dan po 22h v 30-minutnih oddajah predstavljena dela s festivala MFRU in videodela že omenjenih festivalov.
Koroška cesta bo postala arhiv in razstavišče na prostem, saj bodo v izložbenih oknih izpraznjenih prostorov na ogled izbrane fotografije iz arhiva preteklih festivalov MFRU.
Med šestimi sklopi 27. MFRU najdemo tudi spremljevalni program, ki je nastal v sodelovanju z Ulično galerijo Židovska in skupnostjo GT22, ter platformo Modul konS. Ta vključuje raziskovalne predstavitve izbranih ustvarjalk/-cev z različnih fakultet Univerze v Mariboru in intermedijske/novomedijske/sound fusion koncerte. Poleg podpisa memoranduma z Mestno občino Maribor, s katerim želijo skleniti dolgoročno zaobljubo povezovanja mesta z razumevanjem sodobnih raziskovalnih umetnosti, ki prečijo meje znanega in videnega, so v fokusu še intermedijske in raziskovalne delavnice, ki predstavljajo osrednje izhodišče za novo prihodnost.
Pomemben del programa je vsakoletni diskurzivni program, ki v posameznih terminih ponuja spletna predavanja domačih in tujih strokovnjakov. Letošnji predavatelji so: dr. Steve Fuller, dr. Polona Tratnik, dr. Dan Podjed in dr. Peter Purg.
Zadnji sklop MFRU je namenjen študentskim delom s področja sodobne računalniške umetnosti. Pet slovenskih izobraževalnih institucij (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor in Akademija za vizualne umetnosti AVA iz Ljubljane) je objavilo poziv za študente, na katerega je prispelo deset prijav. Izbrani in nagrajeni trije projekti bodo na ogled v Galeriji Media Nox.
V času festivala bodo organizirani vsaj trije vodeni ogledi in sprehod po vseh lokacijah. Ker se bo del festivala odvijal do 22. oktobra 2021, bodo do takrat na ogled dela v izložbenih prostorih, na spletu in na Vetrinjskem dvoru, kjer bosta organizirana razstava Vojka Pogačarja in poslušalnica OR poiesis. Galerija Media Nox bo gostila razstavo nagrajenih študentskih del.
PROGRAM
PETEK, 8. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
11.00 Vetrinjski dvor - Novinarska konferenca, odprtje razstav in vodstvo po razstaviščih
18.00 Vetrinjski dvor - Otvoritev 27. mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU): Otvoritveni nagovori, odprtje vseh razstavišč ter vodstvo po vseh razstaviščih// koprodukcija festivalov Nagib, Vector Hack, Glitch
18.00 Modna hiša (Partizanska cesta 3) Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup: Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene – otvoritveni 24-urni performans // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
18.30 Zvočni performans Boštjan Perovšek// Modul konS
Spletno predavanje - Sonda// koprodukcija Glitch
SOBOTA, 9. OKTOBRA
10.00 @ Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
17.00 Otvoritev razstave v ulični galeriji v Kulturni četrti Židovska // spremljevalni program
do 18.00 Modna hiša Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup: Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene – otvoritveni 24-urni performans // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
18.30 Polona Tratnik// predavanje
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
NEDELJA, 10. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 1// predavanja
10.00 @ Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
10:30 – 12:30 Modna hiša Anja Bornšek, Tina Valentan, Barbara Kanc: Pronicanja – uprizoritev 1 // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
11.00 Delavnica 3D tiskanja – Vojko Pogačar/ dr. Andrej Cupar (Vetrinjski dvor)// glavni program
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
PONEDELJEK, 11. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 1// predavanja
10.00 Kulturni Inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
11.00 Dan Podjed// predavanje
18.00 Kulturni Inkubator drugi VJ ponedeljek// Modul konS
20.00– 22:00 – Modna hiša in na spletu Matej Modrinjak in Miha Joska: Kriptoevangelist #5 Dancing 4 ETH gledališča sestavljanka in plesni performans //NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest +MFRU
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
TOREK, 12. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 2// predavanja
10.00 Kulturni Inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
20.15 Peter Purg// predavanje
17.00 @ Inkubator - delavnica NARISANI ŽUŽKI OŽIVIJO// Modul konS
19:00 – 21:00 Modna hiša Dance co. (Rok Vevar, Maayan Danoch, Ivan Mijačević, Miha Sonda): Fermentacija 2011-2021 – uprizoritev 10. Obletnice // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
SREDA, 13. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 3// predavanja
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
17.00 Vetrinjski dvor - delavnica “DIY Chime”// Modul konS (+ KMŠ)
19:00 – 21:00 Modna hiša Špela Trošt: Moja pojavnost nima več ostrih robov – performativno predavanje // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
20.00 do 22.00 prenos tonšpur- radijska predvajanja zvočno-eksperimentalnih kompozicij ARS Radio Slovenija // glavni program
18.00 BlackBox – GT22, ar - vr otvoritev//spremljevalni program
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
ČETRTEK, 14. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
15:00 – 17:00 Galerija E2RD (Gosposka ul. 34) Snježana Premuš: Čas v pogledu: Etude 2 – plesne geste // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
19.00 Steve Fuller// predavanje
23.00 Prenos live stream OR poiesis (Petra Kapš) na valovih Radia Slovenija, program ARS glavni program
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
PETEK 15. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 4// predavanja
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
od 19:00 naprej GT22 in ulice mesta Maribor (zbirno mesto Glavni trg 22) Tomaž Tomljanović, Simon Belak: Gledališka gesta za 5 glasbenikov in speče mesto- gledališka uprizoritev glasbenega prvenca / zaključni dogodek // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
21.30 Intimni oder GT22 - performans BLAŽ PAVLICA// Modul konS
22.30 @ Intimni oder GT22 - performans HekLAb-live// glavni program
23.00 Tine Vrabič (Nitz), Gregor Jaklin (Mint) in Marko Lük
Vsak dan od 8. 10. do 15. 10. po 22.00 prevajanje del iz arhiva MFRU, festivalov Glitch in Vector Hack na TV Maribor, glavni program
POST FESTIVAL
SOBOTA, 16. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
15.00 Inkubator, Risanje s kodo, delavnica// Modul konS (+ Ljudmila + KMŠ)
NEDELJA, 17. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
15.00+Inkubator, Risanje s kodo, delavnica// Modul konS (+ Ljudmila + KMŠ)
TOREK, 19. OKTOBRA
17:00 VideoLab – delavnica osnov snemanja in montaže, delavnica za otroke med 9. in 15. letom v Kulturnem inkubatorju, MKC Maribor
TOREK, 26. OKTOBRA
17:00 Lego Stop Motion, delavnica za otroke med 9. in 15. letom v Kulturnem inkubatorju, MKC Maribor
V času festivala na ogled // Modul konS:
ANDREJ ŽIŽEK: CITY{MAKING}SENSE
8. oktobra - 15. oktobra 2021
Razstava v Modni hiši, Partizanska 3-5, Maribor
ADAM DONOVAN: EMPATHY SWARM ORCHESTRA – KIBERNETSKA INTIMNOST
8. oktobra - 15. oktobra 2021
Razstava v izložbi AJDA, Glavni trg 23, Maribor
Razstava v avli Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko - FERI, Koroška cesta 46, Maribor
DANIEL BROWNELL, MIRANDA MOSS: GALLUS GALLUS ROBOTICUS
8. oktobra - 15. oktobra 2021
Razstava v izložbi POLZELA, Gosposka ulica 13, Maribor
Razstava v izložbi Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče
STEPHAN DUPNER: RISAJOČI PLESNI ROBOT
8. oktobra - 26. oktobra 2021
Razstava v izložbi Vijol'čna bajta, Tyrševa in Gosposka ulica, Maribor
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 MariborNa mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
OŽULJENI JEZIK Z DVOJCEM KOČAN & JANČIČ TER LITERARNIM GOSTOM VINCZEM BENCEJEM
Vetrinjski dvor 30 Vetrinjska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaSlam poezija v Vetrinjskem dvoru s pesniško glasbenim nastopom Kočan & Jančič ter literarnim gostom iz Madžarske
Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s pesniškim društvom Slam zverine, Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor pripravlja novo sezono pesniških slam dogodkov Ožuljeni jezik. Otvoritveni dogodek nove serije bo potekal v torek, 19. oktobra 2021, ob 19. uri v dvorani Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30, Maribor).
Nastopili bodo prijavljeni pesniki in pesnice, ki se bodo pomerili v odrski interpretaciji avtorske poezije, njihove nastope, ki bodo potekali v treh krogih, pa bo ocenjevala žirija občinstva. Dogodek bo moderirala Mojca Frim.
Ožuljeni jezik vsak mesec ob nastopih prijavljenih pesnic in pesnikov gosti tudi izbranega uveljavljenega pesnika ali pesnico, ki ga občinstvo spozna v kratkem moderiranem pogovoru. Tokratna gostja je domačinka, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki bo svojo poezijo podala v obliki koncertne predstavitve – v sodelovanju z bobnarjem Denisom Jančičem je pripravila pojekt Kočan & Jančič, sintezo poezije in glasbe na bobnih, pri čemer Kristina Kočan uporablja glas kot tudi elektroniko. Pred nastopom bo kratek pogovor z avtorico pripravila kritičarka in pesnica Helena Zemljič.
O LITERARNEM GOSTU
Posebni literarni gost dogodka bo tudi pesnik in urednik iz Madžarske – Vincze Bence prihaja iz z Mariborom pobratenega Sombotela, kjer deluje kot urednik in literarni kolumnist kulturnega portala f21.hu. Avtor trenutno gostuje na rezidenci pobratenih mest MKC Črke v Hoistlu Pekarna.
Udeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.
Dogodek organizirajo MKC Maribor – MKC Črka in pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter s finančno podporo Mestne občine Maribor, Javne agencije RS za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino.
DEJAN KOBAN: PRE_VEČ
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 MariborMKC Črka in Galerija Media Nox v okviru letošnjega post-festivalskega programa 27. MFRU vabita na performans, video projekcije ter literarni nastop avtorja Dejana Kobana, ki ga bo izvedel v sodelovanju s številnimi literati iz vse Slovenije.
Pre_več je živa knjiga kratke poezije, ki nastaja na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana v obliki tatujev. Trenutno je na njegovi koži sedemindvajset izvirnih v ta namen spisanih pesmi sedemindvajsteih slovenskih pesnic in pesnikov, ki jih je javnosti v živo predstavil letos junija v galeriji ŠKUC v Ljubljani, v Mariboru pa bo predstavil pet novih pesmi.
pre_več raziskuje odnos besed, pesmi, pomenov na koži človeka, njihovo raztezanje ali krčenje, morebiti celo zabrisovanje skozi leta. Avtor v tem projektu svojo kožo spremeni v papir. pre_več problematizira trajnost, obžalovanje, odgovornost. Performans se bo načrtovano zaključil ob koncu avtorjevega življenja, ko bo svojo kožo podaril slovenskemu narodu, natančneje Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, da pesmi ustrojijo in zvežejo v pravo knjigo, katere naklada bo en izvod.
Na dogodku se predstavljajo tudi: Urška Preis s prostorsko postavitvijo, Gaja Naja Rojec z avtorskim videom nastajanja, oz. tetoviranja pesmi, Nela Poberžnik z video instalacijo, Urša Majcen s trojnim videom in umestitvijo lastne poezije v prostor, ter Nežka Struc z inštalacijo majhnih Kobančkov. Nastopili bodo pesniki in pesnice Helena Zemljič, Nina Medved, Tonja Jelen, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur, ki so avtorji in avtorice novih petih tatujev na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana.
ODPIRALNI ČAS:
Odprtje 27. oktobra ob 18.00.
Na ogled 28. in 29. 10. 2021 med 10.00 in 14.00 in med 15.00 in 18.00 ter 30.10. 2021 med 10:00 in 13.00.
Avtor projekta: Dejan Koban, pesnik, peformer, urednik, aktivist.
Izvajalke in izvajalci: Dejan Koban, Urška Preis, Gaja Naja, Nela Poberžnik, Urša Majcen, Nežka Struc, Helena Zemljič, Nina Medved, Tonja Jelen, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur.
Projekt izvaja MKC Črka v sodelovanju z galerijo Media Nox za festival MFRU.
Produkcija: MKC Maribor in Dejan Koban, 2021
Program MKC Črke podpirata Mestna občina Maribor in Urad RS za mladino, dogodek pa spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija RS za knjigo.
Udeležba je možna le ob izpolnjenem pogoju PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19.
Kobal & Ilić / Milo za drago
UGM shop 6 Strossmayerjeva ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaTokrat v UGM Šopu predstavljamo kiparko in tetoverko Špelo Kobal in slikarja_ko, ki ustvarja pod enigmatičnim imenom Ilić. O njuni povezavi lahko razkrijemo le to, da sta bila_i oba_e študenta_ki slikarja Ludvika Pandurja, ki med novembrom in marcem z retrospektivno razstavo nastopa v zgornjih prostorih UGM, v njunih delih pa je morebiti mogoče prepoznati določen umetnikov pečat. Poiščite ga sami!
BANKET. ČRNA ODA SEDANJOSTI
Lutkovno gledališe Maribor 2a Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaBanket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Svečanost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.
Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, ki je vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami, in ki njegov, še trenutek nazaj domači ter poznani svet, spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno realnost. A ti – saj veste, kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.
Predstava Banket je zasnovana po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna, igrana v živo. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.
Žanrsko se predstava predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, pač pa pravilo. Drug drugemu v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«
Povezava do spletne / facebook napovedi: https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/banket_2/
Razno: Vabljeni k nakupu vstopnice, s čimer podpirate avtorske projekte na neodvisni sceni in s tem pomagate zapolniti dvorane gledališč, ki so po črnih časih ponovno nastežaj odprla svoja vrata.
ROMEO IN JULIJA
SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaLjubezenska tragedija, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva.
Avtor: William Shakespeare
Režija: Aleksandar Popovski
Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593, kjer je Shakespeare po svoje predelal, nadgradil in razširil znano zgodbo, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba, v kateri živita, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako, da bomo nekega dne, ob nekem dogodku, mogoče ob še eni nepotrebni smrti, rekli: "Dovolj!" Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe, čeprav umreta v "igri med dvema ognjema".
V Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: "Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea in Julije, o poljubu v prvem dejanju. Objem, dotik, poljub, spet objem. Kot nek ritem v pesmi, sedemosminski takt. Ena dva tri, ena dva tri … in dve družini, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste, kaj je razlog, da Romeo ne dobi pisma, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne more razdvojiti!"
ZASEDBA
Julija - Julija Klavžar
Romeo - Žan Koprivnik
Pestunja - Ksenija Mišič
Pater Lorenzo - Vladimir Vlaškalić
Capulet - Kristijan Ostanek
Capuletova - Maša Žilavec
Tybalt - Matevž Biber
Paris - Vojko Belšak
Monteg - Nejc Ropret
Montegova - Mojca Simonič
Benvolio - Petja Labović
Mercutio - Blaž Dolenc
Knez - Davor Herga
Eva Kraš
Mateja Pucko
Mirjana Šajinović
Dramaturginja Nina Kuclar Stiković, prevajalec Srečko Fišer, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković, scenograf Sven Jonke (NUMEN), kostumografinja Jelena Proković, skladatelj Marjan Nečak, koreograf Žigan Krajnčan, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski, asistent režije Luka Marcen, lektorica Mojca Marič, asistentka kostumografije Nina Čehovin, asistent scenografije Matic Gselman.