Letošnji festival spolne in družbene vloge preizprašuje skozi inovativne participativne gledališke izraze in performativne prakse. Predstavlja ustvarjalke iz Slovenije, Romunije, Francije, Poljske in Srbije. Decentralizacija, ki presega občinske meje - Društvo ZIZ v koprodukciji z Narodnim domom Maribor in KUD Mreža predstavlja 4. festival Rdeče zore v Mariboru, pod okriljem 27. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Letošnji festival spolne in družbene vloge preizprašuje skozi inovativne participativne gledališke izraze in performativne prakse. Predstavlja ustvarjalke iz Slovenije, Romunije, Francije, Poljske in Srbije. V pestrem programu, polnem žanrsko raznolikih uprizoritev, so prostor našle tudi delavnica improvizacijskega gledališča, performativni koncert ter okrogla miza o skupnostnih modelih v performativnih praksah. Festivalska spletna stran: https://ziz.si/event/rdece-zore-v-mariboru-2026 Rezervacije kart sprejemamo na rezervacije@ziz.si. Karte: 7 eur (dijaki, študentje, samozaposleni v kulturi, upokojenci) / 10 eur

Predstava tematizira mizogine in stereotipne poglede na femicid. Ni ti dovolj, da sem nastala po tvoji podobi, iz tvojega mesa, kosti in krvi. In da nisem prišla niti do prve besede, ko si mi nadel svoje ime – Človekinja. Ne iščeš celote, želiš me ustvariti znova in znova. Da bi moja duša vedno trepetala, medtem ko se moje telo skriva. Da med svojim dihanjem v tišini poslušam, kako moje rebro poči. Predstava tematizira mizogine in stereotipne poglede na femicid. Nastala je skozi ustvarjalni proces mednarodne umetniške ekipe v sodelovanju z skupino več kot 20 žensk različnih generacij, izobrazbe in poklicev iz Novega Sada in okolice, ki v predstavi tudi nastopajo. Predstava bo potexkala v srbščini, z angleškimi in slovenskimi nadnapisi.

Izkušnje mater in očetov razkriva, kako sodobno mesto kljub navidezni prilagojenosti pogosto ostaja neprijazno do staršev z majhnimi otroki. Zakaj mladi starši urbane površine vidijo kot bojišče? Ali današnji urbanizem sploh opazi družine in njihove potrebe? MATIPOLIS. Sprehod po manku nas povabi, da na mesto pogledamo skozi oči mater in očetov. S pogledom, ki prestrašeno zapazi na prvi pogled povsem nenevarno luknjo v cesti, s pogledom, ki razneženo boža svojega otroka, a včasih osramočeno in z občutkom krivde v vagon tramvaja, katerega prag je nerodno visok za kolesa otroškega vozička MATIPOLIS. Sprehod po manku, v produkciji Kobietostana, na Rdečih zorah v Mariboru 2026. Rezervacije na: rezervacije@ziz.si

Kdaj in kako lahko telo postane subjekt, nosilec izkušnje, in ne le podoba za druge? Kdaj lahko v njem živimo, namesto da bi zgolj performirali? ČIGAVE OČI? raziskuje ponotranjen moški pogled – pogled, ki telo seksualizira, objektificira, nadzira. Predstava se skozi feministično optiko in radikalno utelešenost upira instrumentalizaciji telesa. Plešoče telo je pogojeno z zunanjimi koreografskimi zahtevami, izgublja avtonomnost in (p)ostaja kapitalistični stroj reproduciranja, zadovoljevanja ter nenehnega izboljševanja in napredka. Sila. Slina. Pekoča struktura. Želja. Vsa že doživeta plesna zgodovina. Forme. Linije. Gnanje. Več in bolje. Samokontrola. Kdo me gleda? Kako gledam samo sebe? Ples postane prostor osvobajanja, telesnost prostor védenja, gibanje dejanje upora. ČIGAVE OČI? ne prevprašuje le pogleda, temveč možnost ponovnega utelešenja. Rezervacije kart sprejemamo na rezervacije@ziz.si. Rdeče zore v Mariboru so produkcija Društva ZIZ, v koprodukciji s KUD Mreža in Narodnim domom Maribor - Vetrinjskim dvorom.

IntimniOder.GT22 Gledališka predstava Izdelovalka mrtvaških prtov palestinskega avtorja Ahmeda Masuda je sarkastična, skoraj nadrealistična pripoved pričevalke dolgoletnih grozot v Palestini. Igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija. Vstopnice: 8 / 5 / ... Read more

Alina Bratovčak, Vanja Kovačevič, Žiga Virtič Petnajst minut do začetka. Je že kdo kaj javil? Ne še. Deset minut. Eh, kdo rabi goste. Saj smo trije, vse se da, če se hoče. Pet. Že maš tekst? Okvirno. Boljše kot nič, samo brez panike. Snemamo. Plani so se nam podrli, gostje se na povabila na podkast ne odzivajo. Pa kaj, saj smo trije. Kako dobro se lahko spoznamo, preden se rajši ne bi poznali? Avtorji in igralci: Alina Bratovčak, Vanja Kovačevič, Žiga Virtič Mentorja: Minca Lorenci, Luka Ostrež Produkcija: Moment

  Mojster komičnega žanra Miro Gavran nam tokrat ponuja zgodbo, ki smo jo v življenju vsi bodisi že doživeli, bodisi jo še bomo. Ko naša osamljena ali zlomljena srca iščejo svojo drugo polovico, glave pa narekujejo (pre)visoke kriterije izbire, se slej ko prej znajdemo v slepi ulici. Izhod iz nje je morda pred nosom – no, v našem primeru v soseščini. Seveda pa ne gre brez komičnih zapletov in grenkih spodrsljajev. A tako je prav. Šele potem je lahko tisti opevani srečni konec zares srečen, kajne? Pomembno: presedanje abonentov Komedije je možno le med abonmajskimi redi (Ponedeljek in Petek), ne pa tudi v terminih za izven, ki niso del abonmajskega programa. Abonente vljudno prosimo, da presedanja uredijo v času dopoldanskih uradnih ur Informacijske pisarne (med 10. in 13. uro), lahko tudi preko telefona ali e-pošte. Presedanja v primeru razprodanih terminov ne moremo zagotoviti. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Anina Novak Jarh, Tina Horvat, Urška Hrastnik, Zala Vipotnik V liminalnem prostoru med smrtjo in življenjem so tri neznanke postavljene pred izbiro: se podati v neznano še enkrat in se vrniti k življenju ali sprejeti konec in vendarle preiti v nič? Skozi prizmo retrospektive se morda vse skupaj zdi drugače. Ko kazalci naše ure obstanejo, vprašanja tako glasno potrkajo na naša vrata, da jih le s težavo preslišimo. 𝘚𝘦𝘮 𝘻𝘢𝘥𝘰𝘷𝘰𝘭𝘫𝘦𝘯 𝘴 𝘵𝘦𝘮, 𝘬𝘢𝘬𝘰 𝘴𝘦𝘮 ž𝘪𝘷𝘦𝘭? 𝘚𝘦𝘮 𝘣𝘪𝘭 𝘥𝘰𝘣𝘦𝘳 č𝘭𝘰𝘷𝘦𝘬, š𝘦𝘭 𝘷 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘰 𝘴𝘮𝘦𝘳? 𝘒𝘢𝘫 𝘰𝘣ž𝘢𝘭𝘶𝘫𝘦𝘮? Zavedanje minljivosti življenja ga lahko greni ali pa sladi, kot tudi dejstvo, da ne glede na vse nihče z gotovostjo ne ve, kaj nas čaka na drugi strani. Meditacija o smislu se nato umakne predvsem vprašanju, ki izhaja iz temelja človeške izkušnje same – vezi, ki jih tkemo med sabo, in pečati, ki jih eden drugemu pri tem pustimo. Kaj se torej zgodi, ko se (četudi za en sam trenutek) dotaknemo poti neznanca, preden zbeži mimo?

Ana Ropić, Rok Prašnikar Predstava Kdo sem? te vljudno povabi v gledališki svet, kjer Rok in Ana preizprašujeta pot, ki ju je privedla do tega, da sta ustvarila to predstavo. Ko se sprašujeta, kdo sta, ugotovita, da ves čas igrata, ne da bi hotela igrati. Tako ju pot pelje skozi njuni otroštvi, ko sta si žela biti igralca, do tega, da sta igralca, in do tega, da bosta igralca. Predstava nam pokaže svet, v katerem so podrte sanje samo izziv, ki ga moraš premagati. Da so želje, ki jih Rok in Ana delita s publiko, lahko na istem mestu tudi izpolnjene, saj je med odrskim in gledališkim svetom vse mogoče. Svoje želje, sanje in dosežke delita s publiko in si jo sposodita kot ogledalo za svetove. Svet, ki je lahko kritičen. Svet, ki uresničuje sanje. Svet, ki podira sanje. Svet, kjer se na eni strani pojavlja Čehova Utva in na drugi Shakespearov Macbeth, ki neomajno želita performativno nastopiti in zaživeti v njunem lastnem momentu.

17. 3. 2026 ob 18.00, OBRAT Cikel Filmski pogled Pia Nikolič: Strip in film kot pankrta umetnosti - razlike in podobnosti V torek, 17. 3. 2026, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT - prostor umetnosti in participacije, na predavanje Pie Nikolič z naslovom Strip in film kot pankrta umetnosti - ... Read more