28. 1. 2026 ob 18.00, Pekarna Magdalenske mreže Predstavitev knjižice Pjotra Kropotkina »Pravičnost« V sredo, 28. 1. 2026, te ob 18.00 vabimo v Pekarno Magdalenske mreže na predstavitev novega prevoda nekaterih spisov znamenitega anarhističnega misleca in raziskovalca Pjotra Kropotkina. Drobna knjižica, ki je izšla v zbirki Iskra pri založbi sanje, nas je ob koncu lanskega ... Read more

Pogovor ob predstavitvi integralne izdaje knjige Vabljeni na mariborski pogovor ob integralni izdaji knjige Louisa Adamiča Orel in korenine. Doslej smo to prelomno delo o ljudeh in svetovnopolitičnih okoliščinah jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter o ameriški notranji in zunanji politiki, zlasti povezavi med kapitalizmom, liberalizmom svobodnega podjetništva in fašizmom, imperializmom ter taktiko netenja vojnih žarišč in političnega sovraštva, brali le v zelo okrnjeni obliki. Manjkal je osrednji del rokopisa »Igra šaha med potresom«, ki je bil zaradi skrajno zaostrenih političnih razmer izločen že v ameriški izdaji, nato pa še v slovenski. Novi prevod poslednjega, posthumno izdanega Adamičevega dela je tudi v mednarodnem merilu prva integralna izdaja. V pogovoru o zgodovinskih in še vedno zelo aktualnih tematikah knjige bodo sodelovali prevajalka Mojca Dobnikar, zgodovinar dr. Božo Repe, sociolog in filozof dr. Lev Kreft ter avtor spremne besede, literarni zgodovinar, filozof in publicist Blaž Gselman. Adamičev biograf in raziskovalec njegovih del dr. John Enyeart je takole poudaril pomen knjige: »Adamičeva poslednja priložnost, da svet opozori na svojo naklonjenost protifašistični revoluciji, osredotočeni na odpravo rasizma, etnocentrizma in kolonializma.« V skrajno zaostrenih političnih razmerah v svetu in ZDA v petdesetih letih je bila knjiga usodna za Adamičevo življenje, poudarja strokovna sodelavka knjige dr. Janja Žitnik Serafin: »Primerjava med ameriško izdajo tega dela in najpopolnejšo ohranjeno rokopisno verzijo pojasnjuje večino vprašanj, povezanih s končno redakcijo knjige in dejansko vsebino neobjavljenih delov rokopisa. Vsi osnovni podatki o tem, kateri pisateljevi ideološki koncepti so bili v letih 1950–1951 pravzaprav politično najbolj sporni in zanj tudi usodni, so razvidni prav iz neobjavljene rokopisne različice knjige. Ta del rokopisa namreč še danes predstavlja eno najbogatejše dokumentiranih socialno-kritičnih del z omenjeno tematiko, predvsem pa tudi eno najodločnejših doslej neznanih ameriških protivojnih in protimarkatističnih besedil iz tega obdobja.« Več o knjigi: Louis Adamič, Orel in korenine

Gostji Zasedanj s knjigami, ki jih posvečamo obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, bosta lanski Prešernovi nagrajenki kiparka Dragica Čadež, prejemnica Prešernove nagrade, in pisateljica Nataša Kramberger, prejemnica nagrade Prešernovega sklada. Okvir pogovora bo knjiga Kaj le v sebi nosiš, ki je lani izšla v založništvu Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac in drugimi institucijami. Knjiga Kaj le v sebi nosiš povezuje kiparske podobe Dragice Čadež in besedila Nataše Kramberger v širši razmislek o umetnosti, naravi in človeku v nemirnem času. V dialogu ustvarjalk se osebno prepleta s skupnim, realnost pa z umetnostjo. Galerija s knjigo nadaljuje tradicijo predstavljanja Prešernovih nagrajencev skozi likovno in literarno ustvarjanje. Pogovor bo usmerjala urednica kulturne redakcije Večera in literarna kritičarka Petra Vidali. Kulturnemu prazniku posvečamo tudi razstavo Z lastno roko v Likovnem razstavišču. Veseli bomo vašega obiska!

Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Arhivski viri pravijo, da je leta 1941 zgorel pisateljev rokopis četrtega dela Kekca. Po koncu vojne je Draga Vandot to veliko izgubo prijavila kot vojno škodo. Ostala je sled – dokumentirana, arhivska – besedilo pa ne. Tišina, zapisana med vrsticami zgodovine. Prav ta praznina je desetletja kasneje postala izziv in navdih. Leta 2025 je Marko Radmilovič stopil v prostor manjkajoče zgodbe in napisal ter izdal svojo različico nadaljevanja: Kekec štiri. Pokrajinski arhiv Maribor vas v sodelovanju z Založbo Pivec vabi na dogodek, ki se začne v arhivu in preteklosti, nadaljuje pa v živem, sproščenem pogovoru o literaturi, interpretaciji in pogumu, da vstopimo v zgodbo, ki je ostala nedokončana. Najprej bomo osvetlili pomen arhivskih virov, dokumentiranja in izgubljene kulturne dediščine.

Avtorja bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister. Dr. Gregor Antoličič in Špela Valadžija, avtorja 52. zvezka v seriji Gradivo za zgodovino Maribora, bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister in s tem postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih. Maister nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne spominske dogodke ustvaril neprecenljivo "časovno kapsulo", ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo.

Naše naslednje srečanje bo 11. 2. ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru (prostor Freske v 1. nadstropju). Pogovarjali se bomo o knjigi Mihaila A. Bulgakova Mojster in Margareta. Pisatelja Mihael Aleksandrovič Berlioz in Ivan Nikolajevič Ponirev – Bezdomni sta se dobila pozno popoldan na spomladanski dan. Pogovarjala sta se o protiverski pesnitvi, ki jo je Bezdomni napisal za revijo, katere urednik je Berlioz. Ob pogovoru o Jezusu se pojavi nenavadna meglica, čez nekaj časa pa mimo pride tujec, ki govori perfektno rusko. Pristopi k Berliozu in pesniku ter se vključi v pogovor o Jezusu in ateizmu. Kasneje se izkaže, da je nenavadni tujec knez teme Woland. Oba želita oditi, vendar en od njiju pade pod tramvaj in umre, drug pa zaradi obupa pristane v psihiatrični bolnišnici, kjer spozna Mojstra. Mojster mu pove tudi za svojo skrivno ženo Margareto. Kasneje Margareta odigra vlogo gostiteljice Satanovega plesa, ki ga organizira Woland. Po koncu plesa se Wolandu pridružijo vsi njegovi spremljevalci in smo v središču zgodbe. Mihail Afanasjevič Bulgakov (1891-1940) je bil ruski pisatelj, dramatik in prevajalec. Roman Mojster in Margareta pa velja za eno največjo mojstrovin 20. stoletja. Prvi osnutek je napisal že leta 1928, ampak ga je leta 1930 sežgal in je kasneje napisal še 5 različic. Zadnja različica je ob smrti Bulgakova bila nedokončana. Posthumno je roman objavila njegova žena. Vabljeni, da preberete roman in se udeležite srečanja. Preostali dogodki sezone: 11. 3. 2026 Ana Schnabl: Mojstrovina8. 4. 2026 Thomas Mann: Smrt v Benetkah13. 5. 2026 Manca G. Renko: Živalsko mesto10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni!