Sobotna pravljična ura v Pionirski knjižnici (City) ob 10. uri
Pionirska knjižnicaPravljična ura VOLK RIBE LOVI Sobota, 14. januarja 2023, ob 10. uri v Pionirski knjižnici (City), Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Povezava do originalnega članka
Znani rezultati literarnega natečaja založbe Litera
založba LiteraZaložba Litera je ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisala javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023.
Med prispelimi deli je žirija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane, in sicer:
Mirjam Dular – Hoja po oblakih,Ivan Vogrič – Iz strasti,Franjo Frančič – Samota orgazmov pozabljenih smrti,Matjaž Virjent – Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih).
Za zmagovalni roman pa žirija razglaša delo Janje Rakuš Tri barve za eno smrt.
Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv, kot jih povprečno prebivalstvo, a ga obenem tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr.
Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom.
Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika, ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati), je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti in izčiščenosti pa novo delo Janje Rakuš zaznamujeta tudi izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi, kar je v takih primerih poseben dosežek.
Janja Rakuš je avtorica številnih proznih del, med katerimi je treba izpostaviti roman AMSTERDAM 12,75 RAM, ki je bil v okviru SKS nominiran za prvenec leta, doživel ponatis in prevod v srbski jezik, eksperimentalni konceptualni roman Voodoo valček za epileptike, ki je bil umeščen v nemško antologijo konceptualne in digitalne literature Code and Concept (Berlin: Frohmann, 2016) in preveden v angleški jezik. Založba Litera je ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisala javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023. Med prispelimi deli je žirija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane, in sicer: Mirjam Dular – Hoja po oblakih,Ivan Vogrič – Iz strasti,Franjo Frančič – Samota orgazmov pozabljenih smrti,Matjaž Virjent – Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih). Za zmagovalni roman pa žirija razglaša delo Janje Rakuš Tri barve za eno smrt. Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv, kot jih povprečno prebivalstvo, a ga obenem tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr. Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom. Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika, ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati), je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti in izčiščenosti pa novo delo Janje Rakuš zaznamujeta tudi izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi, kar je v takih primerih poseben dosežek.
Festival Prevodni Pranger. Nagrajena madžarska proza v slovenščini
Lutkovno gledališče MariborFestival Prevodni Pranger Nagrajena madžarska proza v slovenščini Sreda, 18. januarja 2023, ob 19. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Vojašniški trg 2A, Maribor Selektorica dr. Jutka Rudaš, diskutant dr. Mladen Pavičić, prevajalka Gabriella Gaál, moderatorka dr. Nada Grošelj. Izbrani deli: Magda Szabó: Vrata in Ádám Bodor: Okraj Sinistra. Festival prinaša razprave in še ... Read more
Literarna postaja. Renato Bratkovič: Plavalec
Maribor center / Sodni stolp (Pristan 8, Maribor)Literarna postaja Renato Bratkovič: Plavalec Četrtek, 19. januarja 2023, ob 18. uri v Sodnem stolpu, Pristan 8, Maribor Renato Bratkovič je v prvencu Plavalec zgodbo zasnoval kot triler, v katerem se bralci z vsako stranjo spuščajo globlje in odkrivajo nove plasti človekove krutosti in preračunljivosti. Gre za večplastno in analitično pripoved, ki hitro menjuje kadre ... Read more
Pravljična igralnica v Pionirski knjižnici (City) in Pionirski knjižnici Nova vas ob 10.00 uri
igralnicA Pionirske knjižnice v Trgovskem centru City ali igralnicA Pionirske knjižnice Nova vasPravljična igralnica V petek, 27. januarja 2023, 10.00 - 12.00. Vabljeni v igralnico Pionirske knjižnice v Trgovskem centru City ali igralnico Pionirske knjižnice Nova vas. Povezava do originalnega članka
SOBOTA ZA DRUŽBO: PREŠERNOVANJE
Vetrinjski dvorMarsova prva sobota za družbo v letu 2023 je v duhu pričakovanja slovenskega praznika, ki obeležuje velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Rotovški bralni klub
ČitalnicaRotovški bralni klub Andrej Skubic: Samo pridi domov Torek, 31. januarja 2023, ob 17. 30 pred Čitalnico v TPC City, Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor S kresnikom nagrajeni roman obravnava aktualne družbene teme od tajkunstva do politične korupcije, skritih lobijev in žvižgaštva. A to je le okvir za psihološko analizo nenavadnega glavnega lika, odvetnika Leona, na ... Read more
Zimske pravljične vesele počitnice v Pionirski knjižnici ob 10. uri
Pionirska knjižnicaZimske pravljične vesele počitnice V sredo, 1. februarja, ob 10. uri v Pionirski knjižnici (City), Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Zimsko počitniški Hojatlon Vabljeni med pravljice o Pohorju, ko bo z nami tudi lisjak Foksi, uradna maskota Olimpijskega festivala evropske mladine. Skupaj se bomo odpravili na Hojatlon in s pomočjo zemljevida obiskali zanimive točke po Mariboru. Na postankih bomo telovadili in odgovarjali ... Read more
Pravljična igralnica v Pionirski knjižnici (City) in Pionirski knjižnici Nova vas ob 10.00 uri
igralnicA Pionirske knjižnice v Trgovskem centru City ali igralnicA Pionirske knjižnice Nova vasPravljična igralnica V petek, 3. februarja 2023, 10.00 - 12.00. Vabljeni v igralnico Pionirske knjižnice v Trgovskem centru City ali igralnico Pionirske knjižnice Nova vas. Povezava do originalnega članka
Obeležitev slovenskega kulturnega praznika v UKM: Peterica
Maribor center / Razstavni prostori UKM (Gospejna ulica 10, Maribor)Dogodek je posvečen obeležitvi slovenskega kulturnega praznika. Ob 50-letnici izida zbornika Skupaj je Univerzitetna knjižnica Maribor pripravila pogovor z Andrejem Brvarjem, Dragom Jančarjem in Tonetom Partljičem, razstavo Skupaj in projekcijo dokumentarnega filma Peterica. Letos mineva 50 let od izida zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje peterice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi izven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nujno preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estetsko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogajanja v Sloveniji vse do danes.
Marius Marcinkevičius: Kamenček / Kako holokavst doživljajo otroci?
Maribor center / Sodni stolp (Pristan 8, Maribor)V ponedeljek, 6. februarja 2022, ob 18. uri v Sodnem stolpu v Mariboru.
Pravljična ura za otroke v Pionirski knjižnici (City), Knjižnici Tezno in Knjižnici Pekre ob 17. uri
pravljične sobe Pionirske knjižnice v Trgovskem centru City Maribor, Knjižnice Tezno in Knjižnice PekrePravljična ura za otroke V torek, 7. febaruarja 2023, ob 17. uri. Vabljeni v pravljične kotičke Pionirske knjižnice v Trgovskem centru City Maribor, Knjižnice Tezno in Knjižnice Pekre. Povezava do originalnega članka