Ferdo, veliki ptič 3+

Velika dvorana

Ferdo, veliki ptič 3+ Andreja Peklar / 40 min Predstava Ferdo, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade, med drugim nagrado Kristine Brenkove, priznanje Hinka Smrekarja, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. Avtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe, s ... Read more

Živela vulva!

IntimniOder.GT22

  Živela vulva! nagajivo in humorno spregovori o nadvse resnih in pomembnih temah. V predstavi tako slovesno razglasimo lestvico zaslužnih zatiralcev ženske seksualnosti, razvozlavamo večstoletno misteriozno izginotje ščegetavčka in ponavljamo besedo vagina, dokler se ta ne čuti več kot tabu, ampak kot izrekanje svobode. Igrajo: Barbara Kranjc Avdić, Maja Kunšič, Zala Ana Štiglic, Iva Lazar ... Read more

Hrestač

Dvorana generala Maistra

Lutkovna predstava cikla Kekec

5€

Tih vdih

Maribor center / SNG Maribor, Stara dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)

Leto dni po očetovi nepričakovani smrti se odtujena družina zbere, da bi najmlajši hčerki, ki jo vsi kličejo »tamala« in ki odhaja študirat v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni. Avtor: Nejc GazvodaRežija: Nejc Gazvoda Tamala ima sestro Petro in brata Marjana, ki sta od nje starejša več kot 10 let, ter mamo, ki je ne razume. Vse štiri je prizadela nedavna izguba očeta in nanje vplivala bolj, kot so si to pripravljeni priznati. Petra, ki s fantom Janezom živi v Ljubljani, kljub ljubečemu razmerju, polnem duhovitosti, preživlja žalostno, še nerazkrito zgodbo, 34-letni Marjan pa še vedno živi doma in je tudi zaradi nekdanje partnerice Maje, matere njegovega otroka, le senca tega, kar je bil nekoč. In Maja ravno na ta dan prihaja na obisk. A Tamala vidi preko dogajanja »tukaj in zdaj«. Ta večer je njena zgodba, ki jo pripoveduje iz časa, ko ljudje okoli nje niso več tisto, kar so bili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju in v realnem času se pred nami počasi in nežno razpre zgodba družine, katere male tragedije so tragedije vseh nas. Tih vdih je drama o slovenski družini, ki noče obsojati tistega, kar smo, ampak zgolj opazovati tisto najbolj človeško v nas. Več informacij na spletni strani: https://www.mgl.si/sl/predstave/tih-vdih

Čudež

Maribor center / Narodni dom Maribor, Dvorana generala Maistr (Ulica kneza Koclja 9, Maribor)

Katastrofalno zabavna komedija. V zakonu Jane (Tina Gorenjak) in Petra (Primož Vrhovec) že nekaj časa pošteno škriplje.Vendar: zbrala sta pogum in se odločila obiskati partnerskega svetovalca.Jima bo v seansi, ki jo vodi izkušen terapevt (Jaša Jamnik), uspelo rešiti njun odnos? Ona in On, podobna številnim »midva«.Presneto napeto razmerje dveh, ki sta si do ušes zaljubljena dahnila usodni DA, skupaj v dobrem in slabem. A kaj, ko se zdi, da sta tisto »dobro« že porabila v prvih letih zakona …Ali je zdaj ostalo le še »slabo«?Tik pred prepadom se odločita za zadnji poskus - obisk terapevta. Jima bo uspel ČUDEŽ? Tina Gorenjak, Primož Vrhovec in Jaša Jamnik v turbulentni komediji uspešnega avstrijskega dramatika Daniela Glattauerja (Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov …)

15€

Drobtine iz mišje doline 2+

Velika dvorana

Anja Štefan / 35 min Drobne miške so s svojim pogledom na svet še kako velike. Skozi igro (besed) opazujejo svet okoli sebe, njegove svetle in manj svetle plati. Igrivost in ritmičnost pesmi, ki najmlajšim nevsiljivo ponujajo vrline, kot sta iskrenost in lepota, bo zaživela v lutkovni podobi. Za delo Drobtine iz mišje doline je ... Read more

ŠtudenTeater: Potica brez rozin

Maribor center / Intimni oder, GT22 (Glavni trg 22, Maribor)

Avtorska predstava mladih gledališčnikov, ki se ne šolajo za igralce. Kakšna je ideja slovenske identitete in na drugi strani kako se kaže slovenska identiteta v resničnem življenju. Zakaj ima nedelja vonj po praženem krompirju in zakaj je na veselici najbolj osovražen stavek “Ne bom pil.” Iskanje osebnosti Slovenije v evropskem pogledu in še mnoga druga vprašanja, ki bodo ustvarila našo potico, ki je absolutno in relativno brez rozin. Dober tek! Nakup vstopnic

5€

Rigoletto

Maribor center / SNG Maribor, Velika dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)

Opera v treh dejanjih. Avtor: Giuseppe VerdiRežija: Pier Francesco Maestrini Glasba Giuseppe VerdiLibreto Francesco Maria Piave, po drami Victorja Hugoja Le roi s'amusePraizvedba opere 11. marec 1851, Teatro La Fenice, Benetke Premiera 13. maj 2022, Velika dvorana Verdijevo opero Rigoletto velja še danes, po velikem časovnem razkoraku od njenega časa nastanka, razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame, se kaže v lastni skladateljevi percepciji, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11. marca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo. V Rigolettu je Verdi namreč opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Glasbeni tok, ki v prejšnjih Verdijevih delih še kaže ostro razmejitev vokala in inštrumentalne spremljave, je tukaj zlit v koherentno celoto, pri čemer orkester prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju dramaturgije opernega dogajanja. Partitura kar sama od sebe ponuja številne ikonične glasbene "točke", med katerimi gotovo izstopajo Gildina arija Caro nome, Vojvodova kancona La donna è mobile in kvartet Un dì, se ben rammentomi – Bella figlia dell'amore, medtem ko se tudi libreto v verzih Francesca Marie Piaveja kaže kot psihološko poglobljeno "branje" opernih oseb, ki jih v osnovi povezuje nepomirljiv trikotnik med razuzdanim Vojvodo Mantovanskim, grbastim dvornim norcem Rigolettom in njegovo hčerko Gildo, ki podleže ljubezenskim čarom nestanovitnega Vojvoda. Prekletstvo, ki ga nad Vojvodom in Rigolettom izreče grof Monterone, in na sploh "metafizika zla", ki jo je Verdi leta 1839 občutil na lastni koži po tragični izgubi svoje prve žene Margherite Barezzi ter dveh otrok Virginie in Icilia, se tako izkaže kot osrednji instrument tragičnosti opere. Omenjeno prekletstvo, ki ga nad Vojvodo in Rigolettom izreče grof Monterone, se tako kot idée fixe vpenja v samo hrbtenico odrskega dogajanja, kot je zapisal sam Verdi v svojem pismu libretistu Piaveju: "Prekletstvo, ki predstavlja osnovno temo, ima tudi moralni pomen. Nesrečni oče, ki se pritožuje nad izgubljeno častjo svoje hčere, prekolne norca (Rigoletta, op. a.), ki se posmehuje iz njega, in njegova kletev se uresniči s posebno silovitostjo …" Z vidika glasbene reprezentacije omenjenega prekletstva se Verdi poslužuje reminiscenčnega motiva v obliki ponavljajočega se akorda, ki se v izvedbi trobente in pozavne pojavi že v prvih taktih opere, nato pa še večkrat in poslednjič v trenutku, ko Rigoletto z grozo najde svojo mrtvo hčerko Gildo. V tematskem smislu bi lahko rekli, da se v operi vzpostavlja konkurenčni dinamizem med različnimi tipi ljubezni (ali erosa) – Vojvodovo erotomanijo, Gildino altruistično "romantično" ljubeznijo in Rigolettovim očetovskim zaščitniškim erosom do hčerke. Prav ta dinamizem naposled splete nerešljiv gordijski vozel, kot se zrcali v zaporedju nesrečnih dogodkov, ki vodijo v tragičnost – vse do Gildinega žrtvovanja, da bi rešila življenje moškega, ki ga ljubi, pred maščevalno roko svojega očeta. Da je Verdi z Rigolettom odprl povsem novo poglavje lastnega kompozicijskega dispozitiva, se kaže predvsem v dejstvu, da si opere ni zamislil kot dotlej ustaljenega številčnega zaporedja glasbenih točk (po načelu oštevilčene opere), temveč kot enovito in pregnantno glasbeno-dramatično strukturo, kar dokazujejo tudi številne ritmične prvine. Tako ni naključje, da Gildino arijo Caro nome, ki izpoveduje njeno ljubezen do lažnega študenta (zamaskiranega Vojvodo), spremlja isto ritmično gibanje kot Rigolettovo tožbo Larà, larà, s katero skuša dvorni norec prikriti svoj obup pred dvorjani, medtem ko išče sledi o ugrabljeni hčerki. Verdi je imel tako povsem prav, ko je v Rigolettu videl novo raven glasbenega gledališča, saj se nas ta še danes dotakne z melodično lepoto ter z globoko glasbeno-psihološko ekspresivnostjo.   

29€