After after prinaša večer žive glasbe, distorzije in vetrinjskega kaosa, kjer bodo Blaži oziroma Ansambel Luke Igerca z električnimi kitarami, lučkami in dobro mero humorja poskrbeli za nepozaben zaključek. Letos zadeva uhaja izpod nadzora: električne kitare so tu, ojačevalci dihajo, kabli se množijo in nekje vmes smo izgubili stik z realnostjo (ampak smo ga nadomestili z distorzijo). Oder še vedno gre v kombi. Vse ostalo – od kablov do ega – pa zahteva manjši kamion. Če kdo vpraša: ja, to je še vedno »after after«. Blaži oziroma Ansambel Luke Igerca bodo z živo glasbo, lučkami, ležalniki in vprašljivimi logističnimi odločitvami tudi letos poskrbeli za after afterjev. Zaključili (se) bomo po domače, vetrinjsko – če prej ne zmanjka elektrike ali zdrave pameti.

Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana je bila na njegovo pobudo ustanovljena leta 2002 in deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Pošta Maribor. Ob 15-letnici delovanja se je na pobudo godbenikov preimenovala v Godbo veteranov Štajerske Ervina Hartman. Čeprav so nekateri člani še vedno dejavni tudi v svojih matičnih godbah, jim veteranska godba ponuja predvsem prostor za glasbeno druženje, medgeneracijsko povezovanje in skupno muziciranje. Godbenice in godbeniki prihajajo iz dvajsetih različnih godb, tudi iz zelo oddaljenih krajev, kar tretjina tudi iz sosednje avstrijske Štajerske. Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana je doslej izdala štiri zgoščenke. Zadnja med njimi nosi naslov Historični marši in prinaša šestnajst koračnic. Najstarejša, Marš finske konjenice, izvira iz leta 1630, večina skladb pa iz devetnajstega in dvajsetega stoletja. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Vokalna skupina Uriele je nastala leta 2019, ko so tri mlade pevke iz okolice Ptuja na željo dirigenta domačega tamburaškega orkestra združile glasove za en sam koncert. Želja po večglasnem petju jih je kmalu povezala v vokalni trio, ki danes s svojimi nastopi navdušuje različno občinstvo. Njihovo petje na vseh nastopih in koncertih spremlja kitara, občasno pa klavir in kahon. Na večjih odrih se tričlanski zasedbi pridruži tudi band. Rade posegajo po različnih glasbenih zvrsteh – od narodno-zabavnih ritmov, popevk in zimzelenih skladb do jazza, ljudskih pesmi in rocka. Pesmi izvajajo na svoj način, z lastnimi priredbami in prepoznavnim večglasjem. Vokalna skupina deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Majšperk. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Teo Collori in Jaki Potezi  je sveža glasbena zasedba, ki se je oblikovala ob koncu leta 2024 iz spontanega navdiha in želje po ustvarjanju v formatu, ki ga je Teo dolgo nosil v sebi. Tako se je rodil sestav štirih vrhunskih glasbenikov, ki se ne pustijo omejevati z žanrskimi okvirji. Poleg Tea na kitari, kvartet sestavljajo še ... Read more

Zala Črešnik je pevka, ki se uveljavlja na koroški glasbeni sceni kot pevka jazza, ljudske glasbe in slovenske avtorske glasbe.  Sodeluje z uveljavljenimi koroškimi jazzovskimi glasbeniki ter se izobražuje na področju jazz vokala in jazz kitare. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.  

Frajhajmska godba na pihala je ena izmed najstarejših godb v Sloveniji, prihodnje leto pa bo praznovala dvestoto obletnico delovanja. Njeni začetki so povezani z glažutarstvom na Pohorju. Ko je podjetnik Hieronim Gürtler ustanovil Staro Glažuto, je med delavci z Dunaja zaposlil tudi Simona Juriča, po rodu Čeha, ki velja za ustanovitelja Frajhajmske godbe. Jurič je pozneje kupil »Zgornje Freglovo« posestvo v Frajhajmu in glažuto preselil na svojo kmetijo, kjer je leta 1827 ustanovil godbo. Danes v njej deluje dvajset aktivnih članov, med njimi tudi precej mladih. Godba redno nastopa v različnih krajih po Sloveniji, igrala pa je tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Avditorij Minoritov bo prizorišče edinstvenega glasbeno-satiričnega večera, saj tja prihaja eden najbolj samosvojih in prepoznavnih umetnikov Balkana –  Rambo Amadeus.  Občinstvo čaka koncertni program z naslovom »Tribute samom sebi«, v katerem se mojster družbene ironije, inteligentnega humorja in vrhunske glasbene virtuoznosti poklanja – kar svojemu lastnemu opusu. Skozi improvizacijo, nepričakovane preobrate in prepoznaven sarkazem bo ... Read more

Prvi zapis o nastopanju godbe sega v leto 1911, ko se Radgona prvič omenja kot trg. Takrat je bila godba prvič omenjena tudi v tedanjem časopisu. Kulturno društvo pihalni orkester Gornja Radgona se razvija v skladu z možnostmi in potrebami časa. Orkester se redno udeležuje revij in tekmovanj pihalnih orkestrov doma in v tujini ter sodeluje na kulturnih prireditvah v občini in zunaj nje.Posebej pomembno je sodelovanje s sosednjim Pihalnim orkestrom Bad Radkersburg, ki se je na pobudo radgonskega orkestra začelo leta 2006 s prvim promenadnim koncertom v Bad Radkersburgu. Poleg tradicionalnih promenadnih koncertov se je sodelovanje skozi leta še poglobilo, rezultat skupnega in aktivnega dela pa je tudi ta koncert. Želja obeh orkestrov je, da se sodelovanje nadaljuje in še okrepi. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.