Dogodek 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Na literarnem večeru bodo nastopili Pino Pograjc, Alina Špan, Tom Veber in osrednja gostja večera LGBTQ+ Anja Zag Golob. Pogovor z večkrat nagrajeno pesnico, esejistko, kritičarko, založnico, kolumnistko in urednico Anjo Zag Golob, ki bo predstavila svojo najnovejšo poezijo, bo povezovala Alja Pušič. Koordinator prireditve je pesnik in urednik Tom Veber, dogodek pa je del programa Mladinskega kulturnega centra Maribor, Maribor skozi rožnata očala. Organizira: Mladinski kulturni center Maribor.

Knjižni sejem 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Na sejmu lahko pri založnikih dobite branje za vse starosti, okuse in priložnosti! Preverite ugodno sejemsko ponudbo, zaprosite za avtograme avtorje, ki se bodo smukali v bližini stojnic, pobrskajte za novitetami. Sodelujejo: Založba Litera, Založba Pivec, KUD Sodobnost International, Založba /*cf., KUD AAC Zrakogled, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Pokrajinski muzej Maribor, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana, Društvo za informiranje o islamu, Krščanska adventistična cerkev, Literarno društvo IA (Črna skrinjica), Zavod Trite, Kulturni center Maribor, Celjsko literarno društvo, Dve luni, zavod za poetizacijo sveta, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo za razvoj humanistike, Književno društvo Hiša poezije, LUD Literatura, LUD Šerpa, revija Offline, Založba Goga. Spremljevalni program sejma povezuje Petra Bauman.

Pogovor z avtorico. Mariborska hipnoza je roman uveljavljene in ene najvidnejših mednarodno priznanih čeških pisateljic, Dore Kaprálove (Brno, 1975), avtorice knjig za odrasle in otroke, radijskih dokumentarcev in reportaž. Junija 2024 je na povabilo češke založbe Větrné mlýny v Mariboru preživela nekaj tednov, da bi pisala o drugem največjem slovenskem mestu. Nastala je knjiga o beli in črni magiji, pomenu pisanja, življenju muhe in hipnotizerja ter mariborskem čudežu, nominirana za nagrado Evropske unije za književnost 2026. Pogovor bosta usmerjala prevajalec knjige Peter Kuhar in Lenka Kuhar Daňhelová. Dogodek bodo z videovtisi in glasbo pospremili dijaki Prve gimnazije Maribor (koordinatorica Metka Kostanjevec).

Dogodek 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Naši komadi so knjižna kompilacija sodobne slovenske poezije po izboru urednika Andreja Ilca, ki je v začetku leta 2026 izšla pri Mladinski knjigi kot četrta knjiga pesniške serije, ki sledi knjižnim uspešnicam Komadi, Drugi komadi in Nezbrani komadi. Naši komadi nadaljujejo pesniško serijo, a s pomembno razliko: izbrane pesmi so tokrat napisali izključno slovenski avtorji in avtorice. Urednik je pesmi izbiral iz že objavljenih pesniških zbirk, nekaj pesmi pa je povsem izvirnih. Na pričujočem pesniškem večeru bomo v pogovoru z Andrejem Ilcem razpravljali o sodobni slovenski poeziji ter prisluhnili izbranim pesmim vrhunskih slovenskih pesnic Veronike Dintinjana, Barbare Pogačnik, Alje Adam in pesnika Jureta Jakoba. Pesniško branje in pogovor bo usmerjala Zora A. Jurič. V primeru dežja bo prireditev v dvorani v pritličju Vetrinjskega dvora. Organizira: Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s KUD Coda in Narodnim domom Maribor.

Dogodek 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Na literarnem večeru bodo nastopili ugledni avtorji in avtorice proznih del, ki so tako ali drugače povezana z osrednjo temo festivala, se pravi s knjigami, ki premikajo meje. Z nami bodo Marko Radmilovič, pisatelj, novinar, publicist in režiser, znan po svojem sočnem, duhovitem in satiričnem slogu, ki si je zadal zahteven pisateljski izziv in se v romanu Kekec štiri lotil sodobne knjižne obdelave priljubljenih likov, krajev in dogodkov ljudskega izročila. Pisateljica, publicistka in arhitektka Ajda Bračič nam bo predstavila izbrane odlomke iz romanesknega prvenca Kresničevje, ki je med desetimi nominiranimi romani za nagrado kresnik. Pesnik, pisatelj, popotnik in zgodovinar Dragan Potočnik bo bral iz zgodovinskega romana Morporuk. Novinarka in pisateljica Agata Tomažič nam bo predstavila za kresnika nominirano žanrsko hibridno knjigo Ušabti, ki je zmes kriminalke, psihološkega romana in družinske sage. Dogodek bo povezovala Ajda Strajnar.

Gledališče je široko in poglobljeno polje znanja, veščin in razmislekov, utemeljeno na večtisočletni tradiciji. Gledališka zgodovina, teorija, kritika, analiza in refleksija se ohranjajo in razvijajo v strokovni literaturi. Slovenski gledališki inštitut, Knjižnica MGL, Festival Borštnikovo srečanje, UL AGRFT, Maska Ljubljana in Emanat – povezani pod skupno znamko Slovenski gledališki založniki – tudi letos v času festivala predstavljajo izbor najnovejših knjižnih izdaj, strokovne periodike in referenčnih publikacij, namenjenih tako gledališkim ustvarjalcem kot zainteresirani širši javnosti. Publikacije so na voljo po znižanih festivalskih cenah vsak dan pol ure pred začetkom predstav v SNG Maribor.

Risoroman, ki skozi humor in iskrenost govori o izgubi, telesu in sprejemanju. Pred nami je samo še eno srečanje te sezone. 10. junija ob 18. uri se bomo (za junijsko srečanje že tradicionalno) pogovarjali o risoromanu. Tokrat bo to delo Tereze Drahoňovske in Štěpánke Jislove Brez las. Srečanje bo v prostoru Freske v 1. nadstropju Vetrinjskega dvora. Tereza je kot marsikatera mladostnica preživela mnogo časa z izbiranjem svoje frizure in različnimi frizerji (mamo, frizerko, poskusila pa je tudi sama). Sicer je imela goste črne lase, za razliko od njenih fantov, pri katerih jo je skrbelo, če jim bo kaj las ostalo do poroke. Nato pa je na prvem potovanju s fantom opazila, da ji izpadajo lasje. Sprva ji je bilo zabavno, po nekaj dneh pa jo je začelo skrberi. Po vrnitvi je začela opazati, da na delih lasišča nima las. Tako je začela raziskovati možnosti zdravljenja in prikrivanja svoje izgube las.Tukaj se zgodba komaj zares začne. Predstavi nam samo bolezen – alopecijo, mnogo idej za soočanje s takšnimi težavami in razne družbene vidike alopecije (npr. kako pristopamo k odsotnosti las različni spoli, kulturne in zgodovinske omembe pomembnosti las, odzive okolice). Opiše nam svoje prvo leto življenja po izgubi las. Ta risoroman je odličen za vse, ki se soočajo z izgubo las, kot tudi za tiste, ki na to niso še nikoli pomislili. Avtorica in ilustratorka vnašata tudi humor, s katerim razbremenita marsikatero situacijo. Tereza Drahoňovská (1990) je češka pisateljica in novinarka, ki je v risoromanu predstavila osebno zgodbo izgube las. Tereza je aktivna pri različnih feminističnih projektih. Risoroman Brez las pa je njeno prvo objavljeno literarno delo. Štěpánka Jislová (1992) je ilustratorka in striparka, ki je Terezini zgodbi dodala odlične ilustracije. Štěpánka Jislová je mednarodno prepoznavna striparka in je izdala več risoromanov, stripov in drugih del.  Vabljeni.

MLADI PEN GOSTUJEEva Šubic in Vid KarlovšekČetrtek, 11. junij 2026 // ob 19. uri // Kulturni inkubatorV četrtek, 11. junija 2026, bo v Kulturnm inkubatorju nov literarni večer v seriji Mladi PEN gostuje, ki je rezultat sodelovanja programa MKC Črka in MLADI PEN Slovenija. Gosta bosta Eva Šubic in Vid Karlovšek, pogovor bo moderirala Alja Pušič. Programska novost Mladinskega kulturnega centra Maribor na področju literature v letu 2026 je serija dogodkov Mladi PEN gostuje, pod okriljem katerih v partnerskem sodelovanju s PEN Slovenija in Mladim PEN Slovenija predstavljamo mlade literarne ustvarjalke in ustvarjalce ter njihova aktualna knjižna dela.  Februarja smo tako v Kulturnem inkubatorju gostili potopisca in pisatelja Aljošo Toplaka, aprila pisateljico Lauro Buzeti, junija pa v goste prihajata kar dva mlada ustvarjalca, pesnica Eva Šubic, ki je nedavno izdala pesniško prvenko z naslovom Tema se deduje po očetu, ter pesnik, kritik in performer Vid Karlovšek, ki je prav tako nedavno izdal svoj pesniški prvenec z naslovom Destrukcije. Obe zbirki je založila Črna skrinjica.

Predstavljena knjiga načenja vprašanje razmerja med notranjo stisko in ustvarjalnim potencialom. V knjigi Depresija in ustvarjalnost terapevtska sprememba ni predstavljena le kot odpravljanje simptomov, temveč kot proces, v katerem posameznik skozi odnos, refleksijo in izkušnjo postopoma sprošča svoje notranje potenciale. Teoretična izhodišča so podprta z avtorjevimi bogatimi izkušnjami iz terapevtske prakse. S priznanim psihiatrom, psihoterapevtom in strokovnjakom na področju psihodrame Vladimirjem Miloševićem se bo pogovarjala psihodramska terapevtka Jelena Grobler. Glasbeni gost bo Marko Grobler. Veseli bomo vašega obiska in sodelovanja!

Otvoritev Program Ob 10. uri vas vabimo na slavnostno otvoritev s kulturnim programom in ogled novih prostorov. Pri pripravi programa sodelujejo Mestna četrt Studenci, učenke in učenci OŠ Janka Padežnika in OŠ Franceta Prešerna ter Društvo Kralji ulice. Ob 18. uri vabljeni na literarni dogodek Marjan Tomšič – Istran z Dravskega polja, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin. Zgodbo interpretirata dramska igralca Mateja Pucko in Vojko Belšak. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Dramo SNG Maribor. Knjižnica Studenci bo ta dan odprta od 10. do 19. ure. Dobrodošli! Zaradi selitve bo knjižnica zaprta od 8. do 17. junija. Zamudnine in opomini se v tem času ne bodo obračunavali, člani pa bodo lahko izposojeno gradivo brezplačno vrnili v drugih enotah Mariborske knjižnice.

Korona, župnik, orgle in vesoljska turneja. Divje duhovita zgodba, kjer se absurd, glasba in kaos pandemije zapeljejo v čisto svoj roman. Z avtorjem se bosta o njegovem najnovejšem romanu pogovarjala urednik Boštjan Narat in direktorica Založbe Pivec, Zala Stanonik. Odbita povest, ki se dogaja v koronskih časih. Avtor z zanj značilno duhovito, ironično in mestoma brutalno iskreno pripovedjo vodi bralca skozi zgodbo propadlega glasbenika, ki se v času pandemije znajde v župnišču. Streho nad glavo mu ponudi župnik, pri katerem v zameno za hrano in prenočišče preko Zooma igra orgle ter tu in tam prenaša božanje po kolenu in bežne dotike župnika. Iz situacije ga odreši skrivnostno povabilo v tribute bend bratov Avsenik. Kar se začne kot obupen lov na gažo, se sprevrže v kaotično turnejo, polno kriminalnih zapletov, pandemičnih absurditet, vesoljskih razkritij in rock’n’roll eskapad. Radmilovičev slog je eksplozija domislic in dialogov, ki švigajo kot streli, ter presenetljivih preobratov, ki bralca držijo v krču med smehom in osuplostjo. Če mislite, da poznate govejo muziko – počakajte, da jo srečate v vesolju. Vabljeni!