Kdaj in kako lahko telo postane subjekt, nosilec izkušnje, in ne le podoba za druge? Kdaj lahko v njem živimo, namesto da bi zgolj performirali? ČIGAVE OČI? raziskuje ponotranjen moški pogled – pogled, ki telo seksualizira, objektificira, nadzira. Predstava se skozi feministično optiko in radikalno utelešenost upira instrumentalizaciji telesa. Plešoče telo je pogojeno z zunanjimi koreografskimi zahtevami, izgublja avtonomnost in (p)ostaja kapitalistični stroj reproduciranja, zadovoljevanja ter nenehnega izboljševanja in napredka. Sila. Slina. Pekoča struktura. Želja. Vsa že doživeta plesna zgodovina. Forme. Linije. Gnanje. Več in bolje. Samokontrola. Kdo me gleda? Kako gledam samo sebe? Ples postane prostor osvobajanja, telesnost prostor védenja, gibanje dejanje upora. ČIGAVE OČI? ne prevprašuje le pogleda, temveč možnost ponovnega utelešenja. Rezervacije kart sprejemamo na rezervacije@ziz.si. Rdeče zore v Mariboru so produkcija Društva ZIZ, v koprodukciji s KUD Mreža in Narodnim domom Maribor - Vetrinjskim dvorom.

IntimniOder.GT22 Gledališka predstava Izdelovalka mrtvaških prtov palestinskega avtorja Ahmeda Masuda je sarkastična, skoraj nadrealistična pripoved pričevalke dolgoletnih grozot v Palestini. Igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija. Vstopnice: 8 / 5 / ... Read more

Alina Bratovčak, Vanja Kovačevič, Žiga Virtič Petnajst minut do začetka. Je že kdo kaj javil? Ne še. Deset minut. Eh, kdo rabi goste. Saj smo trije, vse se da, če se hoče. Pet. Že maš tekst? Okvirno. Boljše kot nič, samo brez panike. Snemamo. Plani so se nam podrli, gostje se na povabila na podkast ne odzivajo. Pa kaj, saj smo trije. Kako dobro se lahko spoznamo, preden se rajši ne bi poznali? Avtorji in igralci: Alina Bratovčak, Vanja Kovačevič, Žiga Virtič Mentorja: Minca Lorenci, Luka Ostrež Produkcija: Moment

  Mojster komičnega žanra Miro Gavran nam tokrat ponuja zgodbo, ki smo jo v življenju vsi bodisi že doživeli, bodisi jo še bomo. Ko naša osamljena ali zlomljena srca iščejo svojo drugo polovico, glave pa narekujejo (pre)visoke kriterije izbire, se slej ko prej znajdemo v slepi ulici. Izhod iz nje je morda pred nosom – no, v našem primeru v soseščini. Seveda pa ne gre brez komičnih zapletov in grenkih spodrsljajev. A tako je prav. Šele potem je lahko tisti opevani srečni konec zares srečen, kajne? Pomembno: presedanje abonentov Komedije je možno le med abonmajskimi redi (Ponedeljek in Petek), ne pa tudi v terminih za izven, ki niso del abonmajskega programa. Abonente vljudno prosimo, da presedanja uredijo v času dopoldanskih uradnih ur Informacijske pisarne (med 10. in 13. uro), lahko tudi preko telefona ali e-pošte. Presedanja v primeru razprodanih terminov ne moremo zagotoviti. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Anina Novak Jarh, Tina Horvat, Urška Hrastnik, Zala Vipotnik V liminalnem prostoru med smrtjo in življenjem so tri neznanke postavljene pred izbiro: se podati v neznano še enkrat in se vrniti k življenju ali sprejeti konec in vendarle preiti v nič? Skozi prizmo retrospektive se morda vse skupaj zdi drugače. Ko kazalci naše ure obstanejo, vprašanja tako glasno potrkajo na naša vrata, da jih le s težavo preslišimo. 𝘚𝘦𝘮 𝘻𝘢𝘥𝘰𝘷𝘰𝘭𝘫𝘦𝘯 𝘴 𝘵𝘦𝘮, 𝘬𝘢𝘬𝘰 𝘴𝘦𝘮 ž𝘪𝘷𝘦𝘭? 𝘚𝘦𝘮 𝘣𝘪𝘭 𝘥𝘰𝘣𝘦𝘳 č𝘭𝘰𝘷𝘦𝘬, š𝘦𝘭 𝘷 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘰 𝘴𝘮𝘦𝘳? 𝘒𝘢𝘫 𝘰𝘣ž𝘢𝘭𝘶𝘫𝘦𝘮? Zavedanje minljivosti življenja ga lahko greni ali pa sladi, kot tudi dejstvo, da ne glede na vse nihče z gotovostjo ne ve, kaj nas čaka na drugi strani. Meditacija o smislu se nato umakne predvsem vprašanju, ki izhaja iz temelja človeške izkušnje same – vezi, ki jih tkemo med sabo, in pečati, ki jih eden drugemu pri tem pustimo. Kaj se torej zgodi, ko se (četudi za en sam trenutek) dotaknemo poti neznanca, preden zbeži mimo?

Ana Ropić, Rok Prašnikar Predstava Kdo sem? te vljudno povabi v gledališki svet, kjer Rok in Ana preizprašujeta pot, ki ju je privedla do tega, da sta ustvarila to predstavo. Ko se sprašujeta, kdo sta, ugotovita, da ves čas igrata, ne da bi hotela igrati. Tako ju pot pelje skozi njuni otroštvi, ko sta si žela biti igralca, do tega, da sta igralca, in do tega, da bosta igralca. Predstava nam pokaže svet, v katerem so podrte sanje samo izziv, ki ga moraš premagati. Da so želje, ki jih Rok in Ana delita s publiko, lahko na istem mestu tudi izpolnjene, saj je med odrskim in gledališkim svetom vse mogoče. Svoje želje, sanje in dosežke delita s publiko in si jo sposodita kot ogledalo za svetove. Svet, ki je lahko kritičen. Svet, ki uresničuje sanje. Svet, ki podira sanje. Svet, kjer se na eni strani pojavlja Čehova Utva in na drugi Shakespearov Macbeth, ki neomajno želita performativno nastopiti in zaživeti v njunem lastnem momentu.

17. 3. 2026 ob 18.00, OBRAT Cikel Filmski pogled Pia Nikolič: Strip in film kot pankrta umetnosti - razlike in podobnosti V torek, 17. 3. 2026, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT - prostor umetnosti in participacije, na predavanje Pie Nikolič z naslovom Strip in film kot pankrta umetnosti - ... Read more

Doživite bisere klasične in tango glasbe v zares posebni preobleki ob spremljavi vrhunskih parfumskih arom. 𝗔𝗥𝗢𝗠𝗔 𝗟𝗝𝗨𝗕𝗘𝗭𝗡𝗜 je edinstvena glasbeno-plesna predstava s parfumsko spremljavo, ki združuje glasbo, ples in dišave v posebno čutno umetniško doživetje. Bisere klasične in tango glasbe spremljajo izbrani parfumski akordi, ki ustvarjajo dodatno dimenzijo večera. Na odru nastopajo vrhunski umetniki. Vokalni del večera oblikujeta Anja Žabkar (sopran) in Lovro Korošec (bariton). Instrumentalni ansambel sestavljajo Inga Ulokina (violina, umetniška vodja), Olga Ulokina (klavir, avtorica aranžmajev), Miha Plevčak (harmonika) in Rok Kastelec (tolkala). Plesno dimenzijo predstave ustvarjajo Maša Kolšek, ki podpisuje flamenko koreografijo in ples, ter profesionalni plesni par Aleksei Zakharov in Elizaveta Loginova. Posebnost predstave je unikatna parfumska spremljava, navdihnjena z idejo pionirja sodobne teorije parfumerije Septimusa Piessea, ki je glasbo in dišave razumel kot harmonijo »not«.

preddogodek slovenske premiere plesne predstave GIB JE OPEKA Premor vabi k sobivanju in soustvarjanju. Tako kot presledek vabi ta odstavek k sobivanju z naslednjim odstavkom. Pika, na primer, ponudi premor v branju. Zdaj. Pa ravnokar. In že spet. Vse do zadnje pike tega besedila, ko bo pika poslala to besedilo v sobivanje z nekim drugim besedilom v kaki knjigi, na kakem drugem zaslonu, nekem tretjem naslovu. Uprizarjati premor pomeni narediti premor v uprizarjanju. Koreografirati premor pomeni narediti premor v koreografiranju. Gledati premor pomeni narediti premor v gledanju.

slovenska premiera plesne predstave Po januarski tajvanski premieri plesne predstave DISKOlektiva z naslovom GIB JE OPEKA, bo v nedeljo, 22. marca 2026, ob 15. uri v Vetrinjskem dvoru še slovenska premiera. Vabljeni, da pridete sograditi predstavo – gib za gibom – v času gradnje predstave in ostanete poljubno dolgo. Dan pred premiero, 21. marca 2026, pa se bo ob 15. uri v Vetrinjskem dvoru odvil še preddogodek PREMOR. Gib je opeka. Zgradimo z njimi ples! Skupaj. Gib za gibom. Gradnja je koreografija. Prostor je koreograf. Prostor v tebi, okoli tebe, med nami, med predmeti in snovmi, med različnimi časi. Recimo med časom, ko to bereš in časom predstave. Vsi ti gibi že gradijo predstavo Gib je opeka. Vsak gib šteje.