60. Festival Borštnikovo srečanje: Pet kraljev v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev skozi prizmo legitimnosti oblasti in politične teologije temelji na Shakespearjevi oktalogiji kraljevskih kronik, ki razgrinja brutalno obdobje angleške zgodovine – od velike srednjeveške krize in stoletne vojne s Francijo do njenega vrhunca v državljanski vojni, znani kot vojna rož. Ta se konča s porazom Riharda III. in vzponom dinastije Tudorjev, ki naposled pripelje v elizabetinsko dobo. Srednjeveška materialna in duhovna kriza se odraža v psihopatologiji petih vladarjev: Rihard II. trpi za blodnjami o svoji veličini, Henrik IV. za paranojo, Henrik V. za nacionalističnim fanatizmom, Henrik VI. za katatonijo, Rihard III. pa uteleša genocidno brezčutnost. Kot absolutni oblastniki so vsi neizogibno zaznamovani z izgubo človečnosti. Njihova psihološka pot sledi dvema smerema: tisti, ki oblast izgubljajo, postopoma prepoznavajo svojo človeškost, medtem ko jo tisti, ki oblast pridobivajo, vse bolj zamenjujejo za brezčutno mehaniko vladanja – v razbitih ogledalih zaman iščejo lastno podobo. Shakespearove kronike tako delujejo kot niz prenosov oblasti, pri čemer »veliki fevdalni mehanizem zgodovine« (J. Kott) preizprašuje, kako relevantni so Shakespearovi psihološki modeli oblastnikov danes. Koliko sodobnih političnih praks že odseva v zatohlih dvorih krvoločnih Rihardov in Henrikov? Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Klemen Kovačič na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc AGMISTERIJ je avtorjev/performerjev obračun s samim seboj, ki se v obliki enkratnega performansa v trajanju odvija na njegovem lastnem telesu. V ospredje postavlja napetost med oprijemljivim, zemeljskim in vsakdanjim ter posvečenim, poetičnim in presežnim. Z željo po preseganju lastne individualnosti se avtobiografsko ozira v preteklost, pri čemer spomine razprostre kot prizorišče univerzalnih vprašanj: samospoznavanje kot iskanje smisla, spomin kot krhki, a ključni nosilec identitete, samota kot temelj vere ter presenetljivost presežnih občutij, ki vznikajo iz drobnih trenutkov bivanja. Morda smo se motili, ko smo si boga zamišljali večjega od nas. V izraznem smislu združuje dve gledališki formi – performans v trajanju in buto – pri čemer se opira na njuno ključno lastnost: popolno prisotnost. Prav v tej radikalni umeščenosti v tukaj in zdaj se nemara odpira možnost preseganja časa in prostora ter vstopa v dimenzijo onkraj. Vstopnice:   Več o dogodku