Iz glasbene zapuščine, ki jo je svetu podaril znameniti kubanski glasbenik Compay Segundo, se je rodila skupina Ecos de Siboney, ki so jo ustanovili njegovi vnuki Ernesto, Leonardo in Alejandro Repilado. Kot odsev preteklosti in njen živ utrip v sedanjosti glasbeniki nadaljujejo pot, ki jo je tlakoval njihov ded, ena ključnih osebnosti legendarnega kolektiva Buena Vista Social Club. Legenda pravi, da jim je Compay Segundo predal ne le svoje znanje, temveč tudi esenco oziroma duha glasbe, očem nevidno dediščino ritmov, zgodb in sončnega utripa Kube ter jih blagoslovil kot varuhe izročila in svoje glasbene naslednike. Je k zapisanemu treba sploh še kaj dodati? Skupina ohranja in razvija tradicijo Son Cubano, enega najpomembnejših kubanskih glasbenih slogov, pri čemer združuje avtentičen slog z energičnim odrskim nastopom, ki navdušuje občinstva doma in po svetu. Njihova glasba temelji na prepletanju petja solista in zbora ter ritmičnih ponovitvah, ki ustvarjajo značilen, skoraj hipnotičen učinek. Skupina redno nastopa na mednarodnih odrih, za svoje delo pa je prejela tudi pomembna kubanska glasbena priznanja. Z mega hitom, kot je Tengo un Son, dokazujejo, da tradicija ni le dediščina in preteklost, ampak navdih za nove, sodobne ustvarjalne ideje.

Jadranka Juras je svojo glasbeno pot začela konec 90-ih s skupino Planet Groove, se izpopolnjevala na Jazz Institut Kunstuniversität Graz, sodelovala z najpomembnejšimi slovenskimi glasbeniki, nastopala doma in v tujini ter se v zadnjih dveh desetletjih posvetila tudi opernemu petju. Njena zadnja avtorska zgoščenka Dva črna vrana (ZKP RTV Slovenija, 2025), ki jo je zanjo napisal priznani jazzovski pianist Milan Stanisavljević, združuje jazz, kantavtorsko občutljivost in popevsko melodiko ter je obogatena s premišljenimi besedili, ki se subtilno prepletajo z glasbo. Na albumu so sodelovali priznani slovenski jazzovski glasbeniki, med njimi že omenjeni pianist Milan Stanisavljević, Robert Jukič, Kristijan Krajnčan, Aleš Suša ter gostujoči umetniki Saša Tabaković in hrvaški jazzovski kitarist Elvis Penava. Vstopnice: 17 € sedišče (do 24. 6.) / 22 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Laibach in Lent. Ne le udarna, edinstvena kombinacija! »Laibach še nikoli niso zveneli tako relevantni, kot ko ustvarjajo soundtrack za ta absurdni čas,« je zapisal britanski kritik. In kako prav ima. Ni še dolgo tega, ko sta se totalitarizem in fašizem »glasbenega Frankensteina, izpljunjenega iz pekla«, – kot so najuspešnejši slovenski glasbeni izvozni artikel vseh časov opisali evropski mediji, – zdela predvsem umetniška provokacija in konceptualni konstrukt. Danes pa moramo ugotoviti, da ti glasbeni demoni niso stopili le na politične odre, temveč so se preselili v vsakdan in v življenja milijonov Evropejcev. Ob grmenju in bobnenju, kakršnega doživimo na skoraj vsakem Laibachovem koncertu, zdaj preplavljajo tudi »svetovni svetilnik demokracije in svobode«, kot so se rade imenovale Združene države Amerike. Ni nepomembno, da so prav tam trboveljsko zasedbo prvi prepoznali kot globalni glasbeni fenomen, ki ga je treba jemati skrajno resno – tudi in predvsem zaradi glasbe, ne zgolj zaradi umetniških provokacij in medijskega prahu. In imeli so prav. Treba je priznati: note in zvoki, ki so jih Laibach prvič poslali v svet z istoimensko ploščo leta 1985 nato pa razvijali na več kot tridesetih albumih, so resnično edinstveni – in zato toliko bolj dragoceni. Kakšne note in kakšna (glasbena) sporočila pa Laibach pošiljajo danes, v dobi umetne inteligence in digitalnega suženjstva? To odkrijte sami na Festivalu Lent, na prvem slovenskem koncertu velike evropske turneje, v okviru katere bodo, z novim koncertnim programom, predstavili povsem svež album. In še češnja na torti: za mariborski koncert obljubljajo edinstven spored, predvidoma tudi presenečenja v obliki glasbenih gostov. Laibach – unikatni, ekskluzivni, pravzaprav: povsem Laibach. (Ni treba posebej zapisati, da s kartami ne gre odlašati, ne?) Vstopnice: 33 € stojišče (do 24. 6.) / 38 € stojišče (od 25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.  

Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je bil ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu. Do nedavnega ga je vodil priznan glasbenik in ustanovitelj zbora Oskar Kjuder, nato je krmilo prevzela pevovodkinja Pija Cah. Zbor šteje približno šestdeset članov, njegov repertoar pa obsega revolucionarne, delavske in narodne pesmi, ki jih izvaja v različnih jezikih. Izbor pesmi še danes izpričuje željo po svobodi, pravičnosti in miru. Zbor je glasnik narodnoosvobodilnega boja proti fašističnemu okupatorju in nasilju.Zamisel o zboru se je porodila prav na Primorskem, kjer med vojno ni bilo odpadnikov in izdajalcev, saj so Primorci enotno vstopili v boj za svojo zemljo in pravico. Vključeni so bili v narodnoosvobodilni boj, priključevali so se prekomorskim brigadam, bili internirani v taboriščih ter se blizu in daleč borili za svojo Primorsko.Vrednote narodnoosvobodilnega boja s pesmijo prenašajo na mlajše rodove, da bi ti ohranili njegovo sporočilnost ter željo po združevanju, tovarištvu, strpnosti in sprejemanju različnosti v svetu brez meja. Od svoje ustanovitve so imeli doma in po svetu že več kot 1200 nastopov.  Vstopnice: 11 € sedišče (do 24. 6.) / 16 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je bil ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu. Do nedavnega ga je vodil priznan glasbenik in ustanovitelj zbora Oskar Kjuder, nato je krmilo prevzela pevovodkinja Pija Cah. Zbor šteje približno šestdeset članov, njegov repertoar pa obsega revolucionarne, delavske in narodne pesmi, ki jih izvaja v različnih jezikih. Izbor pesmi še danes izpričuje željo po svobodi, pravičnosti in miru. Zbor je glasnik narodnoosvobodilnega boja proti fašističnemu okupatorju in nasilju.Zamisel o zboru se je porodila prav na Primorskem, kjer med vojno ni bilo odpadnikov in izdajalcev, saj so Primorci enotno vstopili v boj za svojo zemljo in pravico. Vključeni so bili v narodnoosvobodilni boj, priključevali so se prekomorskim brigadam, bili internirani v taboriščih ter se blizu in daleč borili za svojo Primorsko.Vrednote narodnoosvobodilnega boja s pesmijo prenašajo na mlajše rodove, da bi ti ohranili njegovo sporočilnost ter željo po združevanju, tovarištvu, strpnosti in sprejemanju različnosti v svetu brez meja. Od svoje ustanovitve so imeli doma in po svetu že več kot 1200 nastopov.  Vstopnice: 11 € sedišče (do 24. 6.) / 16 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

»L’Eclair želi, da plešeš in jokaš hkrati, in ta album je odličen primer tega. To je bistvo L’Eclair.« (Yavor Lilov) Mojstri hipnotičnega groovea iz Ženeve, L’Eclair, združujejo kozmični funk, krautrock in psihedelijo v nekaj povsem svojega – v toplo, nalezljivo zvočno zmes, ob kateri je nemogoče stati pri miru. Skupina si je zgradila mednarodno bazo oboževalcev zahvaljujoč impresivnemu obvladovanju ritma, dinamike in elektroakustične alkimije, ki enakovredno prikimava instrumentalnim velikanom, kot sta Can in Tortoise, razsežnim, vesoljskim in evforičnim improvizacijam (kot na albumu Confusions iz leta 2021) ter bolj ogoljenim, lahkotnim in žanrsko razgibanim izletom na njihovih prejšnjih albumih. Navdih za svojo glasbo so črpali iz različnih virov, od afro-disca 70. let do vintage library glasbe. V njihovem zvoku lahko prepoznamo širok spekter vplivov: od newyorških dance-postpunkerjev Liquid Liquid, nemških krautrockerjev Can in pionirjev sodobne elektronske glasbe Tangerine Dream do duba, housea in G-funka. Četrti album Cloud Drifter (2025) predstavlja novo poglavje za L’Eclair, saj se odmakne od njihovega značilnega instrumentalnega zvoka. Z njim so nakazali usmeritev v klubsko progresivno glasbo, prepleteno z organskimi instrumenti in gostujočimi vokali. Album so izdali pri losangeleški založbi Innovative Leisure, pri kateri albume izdajajo tudi BadBadNotGood. Pri mešanju zvoka je sodeloval tonski mojster Matt Scatchell iz Electric Lady Studios, ki je znan po sodelovanju z Adele in James Blakeom. Čeprav Cloud Drifter odmeva z mogočnimi, plesno nalezljivimi ritmi (Vertigo), elektrificiranimi bodočimi klubskimi himnami (MEMPHIS) in celo trapovsko navdahnjenimi ritmi (Nova Umbra), pa njegova prava razkritja prinaša prva uporaba vokalov v glasbi L’Eclair. Te v osupljivi raznolikosti izvajajo gostujoči vokalisti, kot je ameriški raper Pink Siifu, ter alter-pop pevke Gelli Haha, Phoebe Coco in Girl Named GOLDEN. Za neodvisno radijsko postajo KEXP iz Seattla so L’Eclair posneli tri koncertne seanse, ki so skupaj zbrale okoli 950.000 ogledov ter skupino ponesle na playliste poslušalcev po vsem svetu. Njihova slovenska premiera bo instrumentalna – brez britanskih in ameriških gostov, ki so sodelovali pri nastanku albuma.