Ivan Vurnik je bil eden izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovni profesor ljubljanske arhitekturne šole, inovator in umetnik. Razstavo Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884–2024 odpiramo na promenadi Mestnega parka v soboto, 4. oktobra 2025, ob 11.00. Na promenadi Mestnega parka predstavljamo razstavo o delu Ivana Vurnika, enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Razstava želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda. S t.i. »delavsko kolonijo« iz 1920-ih let na Taboru – danes poznano kot Vurnikova kolonija – se je Vurnik vpisal v arhitekturno zgodovino Maribora. Stanovanjska kolonija, ki se razprostira na 50.000 m² ter združuje 211 vrstnih hiš ter jo je Vurnik zasnoval za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev, je arhitektov edini izveden urbanistični projekt, prvi primer »vrtnega mesta« in prvi primer reševanja stanovanjskega vprašanja pri nas. Ivan Vurnik pripada prvi generaciji visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, in so vsestransko zaznamovali slovensko arhitekturno dogajanje. Vurnik je bil med četverico, kamor sodijo še starejši Maks Fabiani (1865–1962), Ivan Jager (1871–1959) in Jože Plečnik (1872–1957), najmlajši, a ga je doletela zahtevna naloga, leta 1919 postaviti na noge na novi Univerzi v Ljubljani ustanovljen Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete. Bil je človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tako kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in raziskovalec. V svojem profesionalnem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije in se skladno s časovnimi premenami navduševal nad raznovrstnimi tokovi, vse od secesijskih vzorov, ekspresionističnih prvin, romantičnega iskanja narodnega sloga in dekorativnih pobud pa vse do funkcionalizma, kar je bilo vedno osnovano na trdnem znanju. Zaradi strokovnih nesoglasij sta leta 1925 s Plečnikom organizirala študijski pouk ljubljanske šole v dveh ločenih seminarjih, kjer je Vurnikova šola, kot alternativa Plečnikovi, predstavljala bolj sodoben arhitekturni svet. Vurnik je sledil tehničnemu napredku in novodobnim trendom razvoja arhitekturne stroke v svetu ter je s svojim projektantskim in pedagoškim delom bil pionir uvajanja sodobnih arhitekturnih rešitev.  Razstavo sta ob 140. obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter na novo osvetlila arhitektov opus in predstavila njegov vpliv na razvoj slovenske arhitekture. Arhitektova osrednja dela so predstavljena z reprodukcijami originalnih načrtov, ohranjenih fotografij ter s sodobnimi fotografijami arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Fotografije današnjega stanja izražajo odnos uporabnikov do arhitekture, ohranjanja le-te, skrb zanjo in hkrati njeno preoblikovanje skozi prostor časa.  Razstava in program sta nastala v okviru Vurnikovih dni 2025 v produkciji in v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije, ob podpori Mestne občine Maribor in Krajevne skupnosti Radovljica.  Generalni pokrovitelj projekta v Mariboru je Energija Plus.

Neža Perovšek z miselnostjo arhivistke raziskuje breme predmetnosti. Iz osebnega arhiva ustvarja digitalne in slikarske abstrakcije, ki združujejo preteklost in izkušnje ter razkrivajo subtilen družbeni komentar in proces samozavedanja.Neža Perovšek se v svoji likovni praksi loteva vprašanja bremena nuje predmetnosti z miselnostjo arhivistke, ki kritično preizprašuje tako svoje fizično kot družbeno okolje. Fotografske dokaze svojega ... Read more

Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v petek, 7. novembra 2025, ob 17. uri. Razstavo bo odprl likovni kritik g. Mario Berdič Codella. Filip Kovačič Plakolm “PLACO” (1997) je že kot otrok našel veselje v risanju in ustvarjanju, ki ga spremlja vse do danes. V slikarstvo se je poglobljeno podal kasneje, po zaključku študija. Po obdobju iskanja navdiha v tujini zdaj živi in ustvarja v Mariboru kot samostojni ustvarjalec kreativnih digitalnih vsebin – od 3D-vizualizacij in animacij do ilustracij. Leta 2021 je diplomiral na Tehnični univerzi FH Joanneum v Gradcu, smer industrijsko oblikovanje. Sodeloval je pri številnih projektih z mednarodnimi podjetji, kot so Bosch, KTM in Mini. Poklicno pot je začel v Nemčiji kot pripravnik pri podjetju Mercedes-Benz, na oddelku za zunanje oblikovanje avtomobilov. Po zaključku pripravništva se je odločil nadaljevati študij in se specializirati na področju avtomobilskega oblikovanja. Leta 2023 je na isti univerzi magistriral ter pridobil naziv magister umetnosti in dizajna. Pot do magisterija ga je znova vodila v Nemčijo, tokrat v podjetje BMW Group, kjer je na oddelku avtomobilske znamke Mini eno leto sodeloval pri serijskih projektih in hkrati opravljal kooperativno magistrsko nalogo. Skozi vsa leta študija je raziskoval različne panoge oblikovanja in umetnosti. Posebej ga navdihujeta street art in pop culture. Njegov umetniški izraz se napaja iz sveta oblikovanja, ilustracije in animacije, kar se v njegovem delu zrcali v sproščenem prepletanju tehnik in pristopov. V nasprotju s strogimi in premišljenimi linijami, ki jih zahteva avtomobilski dizajn, so njegove slike igrive, skoraj pravljične ter polne živih barv in energije. Na videz preproste, a vsebinsko kompleksne, razkrivajo bogat svet različnih tehnik – od akrilnih barv do oljnih pastelov, markerjev in sprejev.