- Dogodki
- Razstave
MAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 moreMAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 moreMAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 morePET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
Maribor center / UKM, Gospejna ulica 10, MariborMAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 morePET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
Maribor center / UKM, Gospejna ulica 10, MariborMAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 morePET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
Maribor center / UKM, Gospejna ulica 10, MariborMAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 morePET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
Maribor center / UKM, Gospejna ulica 10, MariborMAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Maribor center / Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor +1 morePET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
Maribor center / UKM, Gospejna ulica 10, MariborWeek of Dogodki
GUGALNIK IDEJ: Odloženo v depoju pohištva
GUGALNIK IDEJ: Odloženo v depoju pohištva
Vabimo vas na odprtje umetniškega projekta 𝐑𝐮𝐝𝐢𝐣𝐚 𝐔𝐫𝐚𝐧𝐚, ki s pomočjo fotografije, videa in baleta raziskuje naš odnos do predmetov kulturne dediščine. 𝐏𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐣𝐞 𝐝𝐞𝐥 𝐦𝐮𝐳𝐞𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐩𝐥𝐚𝐭𝐟𝐨𝐫𝐦𝐞 𝐆𝐔𝐆𝐀𝐋𝐍𝐈𝐊 𝐈𝐃𝐄𝐉, 𝐤𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞 𝐤 𝐝𝐢𝐚𝐥𝐨𝐠𝐮 𝐳 𝐝𝐞𝐝𝐢š𝐜𝐢𝐧𝐨. V središču je tokrat vprašanje: ali lahko do stvari razvijemo intimen, čustven odnos – ne le spoštovanje? V ambientu ... Read more
50 let Univerze v Mariboru
50 let Univerze v Mariboru
Razstava ob 50. obletnici Univerze v Mariboru. Razstava obeležuje jubilej Univerze v Mariboru s poudarki na pomembnih mejnikih v razvoju institucije od ustanovitve do danes. Avtorici razstave sta Gabrijela Kolbič in dr. Vlasta Stavbar, za oblikovanje je poskrbel Dejan Štampar. Na ogled bo do oktobra.
[Kulturni inkubator] Razstava INTERpozicije
[Kulturni inkubator] Razstava INTERpozicije
RAZSTAVA INJE PREBILINTERpozicijePonedeljek, 25. avgust 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek. 25. avgusta 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava INTERpozicije umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.
[Kulturni inkubator] Razstava NEXUS PRIMA
[Kulturni inkubator] Razstava NEXUS PRIMA
RAZSTAVA INJE PREBILNEXUS PRIMAPonedeljek, 25. avgust 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek. 25. avgusta 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava NEXUS PRIMA umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.
Jernej Forbici: Prekleta lakota za zlatom
Jernej Forbici: Prekleta lakota za zlatom
odprtje samostojne razstave Jerneja Forbicija: Prekleta lakota za zlatom Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Jerneja Forbicija Prekleta lakota za zlatom, ki bo v petek, 29. avgusta 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Jernej Forbici je bil vedno močno povezan z naravo, kar se odraža tudi v njegovih slikah. Poleg osebnih ekoloških in političnih razmišljanj, na katera smo se v zadnjih letih že navadili, dobimo vtis, da je ta impulz pri njem prirojen in pogosto uživa v tem, da je v središču grandioznega spektakla: narave. Njegov pozoren pogled se izogiba retoriki vidnega in postane prevajalec realnosti sodobnega sveta, sestavljenega iz velikih sprememb in odtujitvenih situacij, da bi doživel bistvo stvari.
Cikel Navdih: Predpojavno
Cikel Navdih: Predpojavno
Tokratna razstava ponuja nekoliko drugačen pogled na ustvarjalni proces. Skicirka ni le izhodišče za razstavo, ampak je razstavni prostor, zasnovan kot skicirka v prostoru. Slikarka Simona Šuc je aktualno razstavo zastavila po navdihu skicirke. Skicirka je prostor beleženja ustvarjalnih idej, je nekakšno križišče misli, vtisov in kratkih beležk o tem in onem, je prazen prostor, namenjen prvi materializaciji abstraktne ideje. Avtorica projekta je k sodelovanju povabila avtorice in avtorje, ki bi jih lahko našli na straneh njene skicirke, avtorice in avtorje, katerih delo rezonira z njenim delom, tiste, ki so del njenega ustvarjalnega sveta in ki jo tako ali drugače navdihujejo. Na nehierarhični način so na razstavo umeščena tudi dela vabljenih avtoric in avtorjev: Mateje Kavčič, Barbare Buttinger Förster, Helen Czerski, Boruta Gombača, Ivane Petan, Clifforda Possuma Tjapaltjarria in Simone Šuc. Naslov tokratne skicirke je Predpojavno. Avtorice in avtorji vsak na svoj način razmišljajo o izmuzljivi in težko ubesedljivi dimenziji, ki obstaja ob fizični dimenziji sveta.
Josip Primožič – Tošo: MDB 1951
Josip Primožič – Tošo: MDB 1951
Razstava likovnih del Josipa Primožiča - Toša Mi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča - Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.
[Kulturni inkubator] Razstava INTERpozicije
[Kulturni inkubator] Razstava INTERpozicije
RAZSTAVA INJE PREBILINTERpozicijeTorek, 2. september 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV torek, 2. septembra 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava INTERpozicije umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.
Ajša Mara Kacjan: MI SMO NEVIDNI DELAVCI
Ajša Mara Kacjan: MI SMO NEVIDNI DELAVCI
interaktivna inštalacija Projekt je posvečen vsem delavcem, ki rešujejo spletna opravila z namenom učenja umetne inteligence ali moderiranja digitalnih prostorov, pri čemer je to delo pogosto prikrito kot avtomatizirano in samostojno. Projekt se osredotoča na platformo Amazon Mechanical Turk, ki delavce že skoraj dve desetletji izkorišča in jim nudi mizerno plačilo brez resnega namena izboljšanja pogojev dela. Z uporabo strojnega učenja in kreativnega pisanja kot oblike odpora umetniški projekt sledi raziskovalnemu prispevku in združuje družbeno pravičnost, prakse umetne inteligence in umetniške strategije. Vmesnik, izdelan s pomočjo Mediapipe, uporabnikom omogoča, da izbrane dele raziskovalnega besedila preoblikujejo v kritično pismo, namenjeno Jeffu Bezosu, in ga nato tudi pošljejo.
MAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
MAJA ŠIVEC: »NASILJE NAD ŽENSKAMI«
Fotografska razstava v okviru Festivala fotografije Maribor 2025. Kustosinja razstave: Tatjana Pregl Kobe. »Na svojih mojstrsko ujetih fotografijah Maja Šivec upodablja brezimne in brezobrazne portrete žensk, ki počasi, a vztrajno izgubljajo samopodobo in tonejo v brezno brezupa in nemoči. Njeno vsebinsko sporočilo je ozaveščanje. To je moč vseh teh do nerazpoznavnosti upodobljenih ženskih portretov v spiralnih položajih, podvajajočih sencah in svetlobnih kompozicijah. Zabrisane črno-bele podobe tako drastično opozarjajo na problem fizično-psihičnega nasilja prav zato, ker se to dogaja za zaprtimi vrati in večina žrtev tega ne prijavi. Nasilje nad ženskami je dinamičen, dolgotrajen in stopnjujoč proces, ki ga spremljata sram in občutek krivde. Razstava ponuja priložnost, da se o nasilju govori na glas, brez sramu, in v najrazličnejših kontekstih. Le tako se bo prepogosto neslišanim in nevidnim žrtvam dalo glas. In vrnilo obraz.« Tatjana Pregl Kobe, v besedilu k razstavi
Béatrice Lartigue: Razkrivanje arhitekture
Béatrice Lartigue: Razkrivanje arhitekture
odprtje samostojne razstave Béatrice Lartigue: Razkrivanje arhitekture Vljudno vabljeni na odprtje razstave Razkrivanje arhitekture francoske umetnice Béatrice Lartigue, ki bo v ponedeljek, 8. septembra 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Razstava Razkrivanje arhitekture v projektih Nevidna mesta in Nedokončano mesto vzpostavlja subtilen diptih in dialog med preteklim in potencialnim mestom, kjer je arhitektura tako nosilka kolektivnega spomina zgodovinske arhitekture in hkrati vizija za urbano, spekulativno generirano formo prihodnosti mesta. Nedokončano mesto (2025) uteleša organizem v nenehni mutaciji, ki fragmentira, dekonstruira in se ponovno rojeva. Nasprotno pa Nevidna mesta (2020) razkrivajo krhke odtise spomenikov, kjer odsotnost in spomin preoblikujeta obrise realnosti. Skupaj ti dve deli tketa dialog med prihodnostjo in spominom, metamorfozo in izginotjem in kjer arhitektura postane pripoved in stvar časa. Razstava nas vabi, da razmišljamo o mestu kot živem bitju in izrazu oprijemljivega spomina.
PET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
PET DESETLETIJ – DEVET OSEBNOSTI: Razstava portretov rektorjev Univerze v Mariboru
Razstava osmih portretov rektorjev mariborske univerze obeležuje 50. obletnico delovanja institucije. Univerzitetna knjižnica Maribor, soustanoviteljica Univerze v Mariboru, z razstavo osmih slikanih portretov in ene fotografije rektorjev mariborske univerze obeležuje 50. obletnico delovanja institucije. Odprtje razstave bo potekalo v sredo, 17. septembra, ob 18. uri v Likovnem razstavišču UKM. »Iz prostorov rektorata bodo prenesene upodobitve mož, ki so pet desetletij soustvarjali intelektualno klimo mesta. Našega pogleda ne bo pritegnila le zunanjost naslikanih, temveč tudi védenje o časovnem razponu nastanka teh umetniških upodobitev. Portreti so, z eno izjemo, delo mariborskih slikarjev. Pristop umetnikov do portretirancev se je v petih desetletjih gotovo spreminjal, dozoreval ali sledil novim likovnim usmeritvam. Čeprav gre za protokolarna naročila, so ustvarjalci vendarle lahko na portretih pustili svoj osebni umetniški pečat, kar bo pozorno oko obiskovalca nedvomno zaznalo.« (Meta Gabršek Prosenc, muzejska svetnica in kuratorka razstave) Veseli bomo vašega obiska!
Branko Koniček: Zapuščine
Branko Koniček: Zapuščine
Zbirka fotografskega eseja Branka Konička nas popelje v čas in prostore, kjer ni ljudi. Vljudno vabljeni na otvoritev fotografske razstave Branka Konička “ZAPUŠČINE”, ki poteka v okviru Festivala fotografije Maribor. Na tej razstavi avtor raziskuje odnos naše družbe do kulturne dediščine – ali jo negujemo ali pa pustimo, da propada. Skozi infrardeči pogled nam ponuja razmislek o tem, kako ravnamo z zapuščino, ki so nam jo zaupali naši predniki in tisto, ki jo puščamo za seboj mi. Zbirka fotografskega eseja Branka Konička nas popelje v čas in prostore, kjer ni ljudi. Zgradili smo poti, da nas pripeljejo nazaj, a to, da bi lahko izvedeli, zakaj so se poti sploh naredile, so misteriozna uganka popotovanja. Redkokdaj vidimo iz druge perspektive, še posebej, ko hodimo mimo z drugim namenom. Branko Koniček je s fotografskim esejem predstavil ganljiv in misel spodbujajoč afekt nostalgije in zapuščine. Z zbirko nas opozarja in do neke mere tudi graja, naj bomo pozorni na preteklost. S svojimi fotografijami zares ujame čudovit čas, ostane v zunanjosti zgradb, počasti dušo arhitekture in naravne elemente uporablja za edinstveno ohranjanje omenjenega afekta. Izpostavlja slike brez ljudi, saj je dovolj že, da objasni, kaj smo ustvarili in kaj od tega ostaja. Sporoča nam, da se staramo in da starost predstavlja živeto življenje in ohranjanje. Narava je toplina in v objektivu zajeti fantazijski štirje letni časi v intervalnem razmerju, pogojeni v pomladni razcvetelosti, v neomajni minljivosti in časovnem relativizmu, so neizpodbiten zakon Matere narave. Gledalec in fotograf sta bralec in pripovedovalec v tukaj in sedaj z učiteljico preteklosti in zgodovine. Če vidimo sliko, kaj je prvinska, očitna stvar, ki jo bomo videli?Sporočilo dediščine, sled preteklosti, ki sedaj pravi: »Narava mi dovoli, da sem star, zato sem še tukaj.«Tinkara Roza Kosimag. zakonskih in družinskih študijev Branko Koniček, AFIAPFotoklub MariborBranko Koniček se je rodil leta 1957 in je član Fotokluba Maribor od leta 1981.S svojo fotografsko ustvarjalnostjo je sodeloval na več kot 200 razstavah po vsem svetu, kjer je bilo sprejetih več kot 500 njegovih fotografij. Prejel je 28 nagrad in pohval, večkrat se je predstavil tudi na samostojnih razstavah doma in v tujini.V Fotoklubu Maribor je aktivno deloval na številnih področjih. Z veliko predanostjo se je zavzemal za razvoj in ugled kluba, umetniškega ateljeja ter Fotogalerije Stolp. Za svoje delo je prejel naziv zaslužnega člana. Leta 2006 mu je Zveza kulturnih društev Maribor podelila priznanje z plaketo za izjemen prispevek k dosežkom mariborskega fotografskega kroga. Branko Koniček ustvarja izključno v tehniki digitalne infrardeče črno-bele fotografije, kjer dosega izjemne uspehe in prepoznavnost.
Josip Primožič & Tošo: MDB 1951
Josip Primožič & Tošo: MDB 1951
Mi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča – Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.
Razstava o zgodovini BMX-a v Mariboru
Razstava o zgodovini BMX-a v Mariboru
V Trafiki ob na koncu mostu si bo mogoče ogledati razstavo o zgodovini BMX -a v Mariboru. Od skromnih začetkov v Betnavskem gozdu, kjer so mladi fantje in dekleta preizkušali prve trike, je BMX hitro prerastel v organizirano disciplino. Prva proga na Taboru je postala središče bmx-a v Sloveniji in Jugoslaviji in viden simbol 80ih v Mariboru.
Maribor v Vodnem stolpu
Maribor v Vodnem stolpu
Slikar Gregor Pratneker (1973) se s slikarstvom v tehniki olje na platnu ukvarja od devetdesetih let in tej tehniki ostaja zvest še danes. Živi in ustvarja v Mariboru ter ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Leta 2006 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru z diplomsko nalogo Slikarske vedute Maribora (mentorja dr. Ciglenečki, Krašna). Med letoma 2007 in 2012 je nadaljeval podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2012 z nalogo Abstrahiranje in deformacije oblik v mojem slikarstvu magistriral (mentorja dr. Muhovič, Lenardič). Po študiju se je posvetil predvsem krajinam – zlasti upodobitvam gozdov, ki jih ustvarja tako plein air kot v ateljeju. Leta 2013 je za svoje delo prejel prvo nagrado Majskega salona, ki jo podeljuje ZDSLU. Že leto pozneje je s sliko Zimsko jutro navdušil francosko žirijo Jesenskega salona v Parizu, kjer odtlej redno razstavlja tudi na drugih uglednih salonih – Jesenskem salonu, Salonu lepih umetnosti in Salonu francoskih umetnikov. Decembra 2019 je na Salonu lepih umetnosti v Louvru prejel prestižno slikarsko nagrado Eugene Boudin za sliko Pomlad v gorah, poimenovano po znamenitem francoskem krajinarju. Z krajinarstvom se torej aktivno ukvarja že več kot petnajst let, samostojno pa razstavlja predvsem v Sloveniji, občasno tudi v tujini. Februarja 2020 mu je Salon francoskih umetnikov v Grand Palais podelil nagrado Mention za delo s krajinskim motivom, dve leti kasneje, leta 2022, pa je bil vključen v obsežno monografijo (Stibilj Šajn, Pratneker), posvečeno predvsem motivom krajine. Aprila 2024 je za svoje kulturne dosežke – predvsem za izjemno upodabljanje krajin in dolgoletno sodelovanje na francoskih salonih – prejel Glazerjevo listino, nagrado Mestne občine Maribor. Svečana otvoritev bo v torek, 16. septembra 2025, ob 19. uri. Razstavo bo odprl likovni kritik g. Mario Berdič Codella, otvoritev pa bo glasbeno obogatil pianist g. Igor Orešič.Razstava bo na ogled od 16. septembra do 3. oktobra, vsak dan med 10. in 17. uro
Moje truplo boste našli prekrito s konfeti
Moje truplo boste našli prekrito s konfeti
Skupinska razstava Moje truplo boste našli prekrito s konfeti je umetniško-raziskovalni projekt na področju vizualnih umetnosti, ki predstavlja najbolj vidne ustvarjalce na področju fotografiranja in raziskovanja nočnega življenja. Prikazovala bo daljše časovno obdobje nočnega življenja, ob tem pa stopala v dialog – primarno z zgodovino razstavnega prostora. Otvoritev in javno vodstvo: 21. 6. od 18.00 do 24.00 (Poletna muzejska noč) Javno vodstvo: 27. 6. ob 18.00 Razstava bo odprta vsak dan Festivala Lent (21. 6.–28. 6.) od 16.00 do 19.00