- Dogodki
- Razstave
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 more»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 more»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 more»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 more»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 more»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 more»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru +1 moreWeek of Dogodki
Yana Naidenko / Iz skicirke
Yana Naidenko / Iz skicirke
Yana Naidenko je grafična oblikovalka in slikarka, ki se bo v UGM Šopu predstavila s serijo del na papirju. Umetnica v skicirki beleži prizore iz vsakdanjega življenja. Prizore z ulice, železniške postaje, portrete družinskih članov in prijateljev pogosto najprej fotografira, šele nato jih s pomočjo kemičnih svinčnikov, flomastrov, akvarelov, temper in pastelov prenese na papir. Tak način ustvarjanja ji nudi, da z minimalnimi sredstvi ujame hipnost trenutka, čustev in razpoloženja. Yana Naidenko je ukrajinska umetnica, ki živi v Mariboru. Diplomirala je na Narodni akademiji za urbano ekonomijo v Khrakivu, kjer je kasneje delala kot grafična oblikovalka in se še dodatno izobraževala na področju slikarstva in risbe. Zanima jo umetnost kot nosilka identitete ter kako lahko umetnost postane način spopadanja z izkušnjo razseljenosti. V Ukrajini je razstavljala v okviru skupinskih razstav ter se udeleževala umetniških rezidenc.
GUGALNIK IDEJ: Odloženo v depoju pohištva
GUGALNIK IDEJ: Odloženo v depoju pohištva
Vabimo vas na odprtje umetniškega projekta 𝐑𝐮𝐝𝐢𝐣𝐚 𝐔𝐫𝐚𝐧𝐚, ki s pomočjo fotografije, videa in baleta raziskuje naš odnos do predmetov kulturne dediščine. 𝐏𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐣𝐞 𝐝𝐞𝐥 𝐦𝐮𝐳𝐞𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐩𝐥𝐚𝐭𝐟𝐨𝐫𝐦𝐞 𝐆𝐔𝐆𝐀𝐋𝐍𝐈𝐊 𝐈𝐃𝐄𝐉, 𝐤𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞 𝐤 𝐝𝐢𝐚𝐥𝐨𝐠𝐮 𝐳 𝐝𝐞𝐝𝐢š𝐜𝐢𝐧𝐨. V središču je tokrat vprašanje: ali lahko do stvari razvijemo intimen, čustven odnos – ne le spoštovanje? V ambientu ... Read more
Razstava Preslišani
Razstava Preslišani
Otvoritev razstave Preslišani bo 6. maja ob 18.00 v Vodnem stolpu. Viktorija Potočnik in Brane Širca sta ustvarjalna dvojica, ki ju je naključno povezala njuna likovna pripoved, stkana v polju eksistencialno obarvane figuralike. Njune podobe opozarjajo na vse tiste, na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali. Oba ustvarjalca povezuje globoka empatija, ki se zrcali v želji, da bi prav vsak posameznik imel možnost osmislitve, saj bomo le na ta način lahko kot družba zaživeli v sožitju. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih. Kustodinja Irma Brodnjak Firbas Viktorijo Potočnik, nekdanjo poslanka ter županja, pedagoginja in humanitarka je v zadnjih letih svoj angažiran glas prelila v likovno govorico. Sprva se je izražala v risbi in grafiki, nato pa intenzivneje v kiparskem mediju. Pri slednjem je izbrala glino, material, domač tudi njeni rojstni Prlekiji. V elegantne, manieristično razpotegnjene ženske figure je vnesla širok spekter čustev – v njihovi zamaknjenosti in ranljivosti zaslutimo osamljenost, otožnost, obup, pa tudi upor, vztrajnost, pogum in upanje. Njene ženske figure nastajajo posamično ali v paru, v razstavnih postavitvah pa se zdi, da strnjene v množico nastopajo kot branilke človeškega dostojanstva. Med številnimi skulpturami, ki jih je Potočnikova doslej ustvarila, najdemo tudi torze, konstitutiven in zelo pomenljiv del njenih najnovejših stvaritev pa so rupture, ki jih asociativno doživljamo kot rane, metaforično pa nakazujejo na izgorelost ter duhovno izpraznjenost. V prispodobi pa ravno ta izvotljenost človeške figure daje možnost za nove vsebine in drugačne pristope, zlasti v smislu odmika od banalnosti in površnosti. Brane Širca velja za izrazito angažiranega likovnega umetnika, katerega slikarski, grafični in kiparski cikli izkazujejo izjemno senzibilnost do družbenih neravnovesij. Navdih za slikarsko serijo Pariške silhuete (2017) je umetnik dobil v času bivanja v pariškem ateljeju Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Slikarski objekti so nastajali na osnovi fotografskega beleženja uličnega vrveža anonimne množice ljudi, ki preplavlja ulice, bulvarje in trge francoske prestolnice. Utrip, ki ga je Širca iskal skozi objektiv, pa poleg živahne dinamike urbanega vsakdanjika razkriva tudi manj prijetne plati sodobnega, s potrošniško logiko prežetega življenja. In ravno tovrstno bivanjsko plastenje predstavlja jedro njegovega likovnega raziskovanja. Podobe ljudi je avtor s poudarjeno konturo prenesel na večjo papirnato podlago, za likovne nosilce je uporabil napihljive papirnate vreče, namenjene zaščiti blaga med transportom. Pred nami se torej izrisujejo anonimne figure, zamrznjene v času in prostoru. Figure Širca zgovorno prikaže v belih (duhovno razvrednotenje) ali črnih silhuetah (eksistencialna teža), z močnimi plakatnimi odtenki barvnih prog pa v dela vnaša potrošniško estetiko. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih.
[Galerija Media Nox] Razstava TBD
[Galerija Media Nox] Razstava TBD
GALERIJA MEDIA NOXRAZSTAVA TBDSreda, 7. maj 2025 // 18.00 // Galerija Media NoxV sredo, 7. maja 2025, bo v Galeriji Media Nox odprtje razstave študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki so jo avtorji naslovili TBD. Razstava bo na ogled do 5. junija 2025.Razstava, na kateri se predstavljajo umetniki Žiga Kelenc, Ajda Podgorelec, Janez Škrlec in Neža Urbiha, je naslovljena TBD. V angleškem jeziku se TBD največkrat uporablja kot okrajšava za besedno zvezo »to be determined« (»se še določi«). V vsakdanji rabi ima kratica precej več pomenov, vse pa druži namigovanje na nekaj, kar še ni povsem dorečeno, določeno ali razjasnjeno. Tudi umetniške poti mladih umetnikov, ki počasi končujejo študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, so še dokaj nedoločene, hkrati pa se že začenjajo oblikovati prav z medijem razstav. Kuratorka razstave je Naja Mlinar.Rdeča nit, ki povezuje razstavljajoče umetnike, je zanimanje za prepletanje stvarnega in duhovnega sveta človeške duševnosti in razmišljanja. Njihova dela, ki čisti slikarski medij pogosto preraščajo in se širijo tudi v prostor, so združitev stvarnih podob in domišljijskega sveta osebnih spominov, izkušenj, vtisov in včasih celo obsesij. Umetniki se razmerij moči, ki so v današnji družbi ustaljena in samoumevna, lotevajo tako, da na videz vsakdanje položaje obračajo in zamenjujejo. Nastala dela se zato na prvi pogled ne zdijo nenavadna, ob podrobnejši kontemplaciji pa počasi izvabijo občutke nelagodja. S tem želijo umetniki gledalce spodbuditi k razmišljanju o današnji družbi, ki prav tako pod skrbno negovano površino pogosto prikriva neprijetne in grde resnice.
Odprtje razstave TBD
Odprtje razstave TBD
Razstava študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL V sredo, 7. maja 2025, bo v Galeriji Media Nox odprtje razstave študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki so jo avtorji naslovili TBD. Razstava bo na ogled do 5. junija 2025. Razstava, na kateri se predstavljajo umetniki Žiga Kelenc, Ajda Podgorelec, Janez Škrlec in Neža Urbiha, je naslovljena TBD. V angleškem jeziku se TBD največkrat uporablja kot okrajšava za besedno zvezo »to be determined« (»se še določi«). V vsakdanji rabi ima kratica precej več pomenov, vse pa druži namigovanje na nekaj, kar še ni povsem dorečeno, določeno ali razjasnjeno. Tudi umetniške poti mladih umetnikov, ki počasi končujejo študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, so še dokaj nedoločene, hkrati pa se že začenjajo oblikovati prav z medijem razstav. Kuratorka razstave je Naja Mlinar.
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
»𝗠𝗼𝗿𝗮š, 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗲š.« – 10 let produkcije Momenta na Intimnem odru
𝗥𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗮 𝗼𝗯 𝟭𝟬. 𝗼𝗯𝗹𝗲𝘁𝗻𝗶𝗰𝗶 𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗠𝗼𝗺𝗲𝗻𝘁𝗮 𝗻𝗮 𝗜𝗻𝘁𝗶𝗺𝗻𝗲𝗺 𝗼𝗱𝗿𝘂 Naša produkcija je v večini sestavljena iz projektov, ki se morajo zgoditi. Ne ustavijo nas ovire, kot so nimamo denarja, nimamo časa, nismo strokovnjaki, nimamo dovolj sodelavcev ali nimamo energije. Imamo, kar imamo, in s tem delamo. Ali je filozofija DIY (naredi sam) zavestna odločitev ali neizogibno dejstvo našega delovanja, je irelevantno. To je naš način dela. Raznolika in eklektična postavitev scenografskih elementov, fotografij, rekvizitov in kostumov osvetljuje domiselnost, ambicioznost, neustrašnost, trmo in ljubezen, ki nas vodijo pri ustvarjanju. Razstava bo poznavalce produkcije Momenta spomnila, zakaj se vedno znova vračajo. V tistih, ki nas še ne poznajo, pa prižgala neugasljivo iskrico zanimanja. Produkcija: Moment Kuratorji: Andrej Firm, Uroš Kaurin, Zoran Petrovič 𝗥𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗮 𝗯𝗼 𝗻𝗮 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱 𝗱𝗼 𝟭𝟱. 𝟲. 𝟮𝟬𝟮𝟱. Vstop prost. Razstava je tudi del dodatnega programa Festivala Borštnikovo srečanje. Vse info: prestopi.si
Razstava Laure Sperl LOW TIDE
Razstava Laure Sperl LOW TIDE
Otvoritev razstave Razstava LOW TIDE, najnovejši projekt avstrijske umetnice Laure Sperl, se osredotoča na obalo kot liminalni prostor med morjem in kopnim, med znanim in neznanim. Ta prehodna pokrajina postane izhodišče za razmislek o procesu nastajanja podobe in reprezentaciji nevidnega. V nizu novih del, ki vključujejo kemigrame, cianotipije, video in prostorsko instalacijo, umetnica preizprašuje meje fotografskega medija ter odpira polje nepredvidljivih transformacij, v katerih nevidno postane vidno. S pomočjo analognih tehnik ter vključevanjem naravnih elementov – morske vode, sončne svetlobe, naplavin – razvija fotografski jezik, ki ni podrejen nadzoru, temveč se odpira nepredvidljivim transformacijam.
Razstava Jazz ‘ma mlade 24-25
Razstava Jazz ‘ma mlade 24-25
Spremljevalni program festivala Jazz 'ma mlade 2025 V torek, 27. maja 2025, bo ob 18. uri v Kulturnem inkubatorju odprtje razstave Jazz ‘ma mlade 24-25, ki sta jo pripravili mladi umetnici Neli in Beti Trstenjak. Navdih za razstavo, ki bo na ogled do 13. junija 2025, sta črpali v fotografijah preteklih edicij festivala Jazz ‘ma mlade, pri čemer sta se osredotočili predvsem na izvedbo v letu 2024 in prvi koncertni večer v letu 2025. Multimedijska razstava "Jazz 'ma mlade 24-25" z izbrano kombinacijo fotografij, digitalnih grafik, slik, risb in AR plakatov obiskovalca poglobi v lansko in letošnje festivalsko dogajanje. S prepletom digitalnih in analognih medijev razstava odpira novo dimenzijo festivalskega doživljanja in na sodoben način oživlja utrip zadnjega leta festivala Jazz 'ma mlade. Avtorici razstave sta Neli Trstenjak in Beti Trstenjak, avtorici fotografij pa Neli Trstenjak in Hana Požgan Fišinger. Razstava je spremljevalni program festivala Jazz ‘ma mlade 2025, ki bo z drugim koncertnim večerom ponovno zaživel v petek, 30. maja.
[Kulturni inkubator] Razstava Jazz ‘ma mlade 24–25
[Kulturni inkubator] Razstava Jazz ‘ma mlade 24–25
DRUGI KONCERT FESTIVALA JAZZ ‘MA MLADE 2025RAZSTAVA JAZZ ‘MA MLADE 24-25Torek, 27. maj 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV torek, 27. maja 2025, bo ob 18. uri v Kulturnem inkubatorju odprtje razstave Jazz ‘ma mlade 24-25, ki sta jo pripravili mladi umetnici Neli in Beti Trstenjak. Navdih za razstavo, ki bo na ogled do 13. junija 2025, sta črpali v fotografijah preteklih edicij festivala Jazz ‘ma mlade, pri čemer sta se osredotočili predvsem na izvedbo v letu 2024 in prvi koncertni večer v letu 2025.Multimedijska razstava "Jazz 'ma mlade 24-25" z izbrano kombinacijo fotografij, digitalnih grafik, slik, risb in AR plakatov obiskovalca poglobi v lansko in letošnje festivalsko dogajanje. S prepletom digitalnih in analognih medijev razstava odpira novo dimenzijo festivalskega doživljanja in na sodoben način oživlja utrip zadnjega leta festivala Jazz 'ma mlade.Avtorici razstave sta Neli Trstenjak in Beti Trstenjak, avtorici fotografij pa Neli Trstenjak in Hana Požgan Fišinger.Razstava je spremljevalni program festivala Jazz ‘ma mlade 2025, ki bo z drugim koncertnim večerom ponovno zaživel v petek, 30. maja 2025, od 19. ure dalje v Kulturnem inkubatorju. Najprej bo Melani Kumin izvedla ustvarjalno delavnico JazzZINE, ob 20. uri pa sledi koncert zasedbe Toni Lah Quintet. Več informacij o brezplačnem koncertu tukaj.
Razstava Preslišani
Razstava Preslišani
Otvoritev razstave Preslišani bo 6. maja ob 18.00 v Vodnem stolpu. Viktorija Potočnik in Brane Širca sta ustvarjalna dvojica, ki ju je naključno povezala njuna likovna pripoved, stkana v polju eksistencialno obarvane figuralike. Njune podobe opozarjajo na vse tiste, na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali. Oba ustvarjalca povezuje globoka empatija, ki se zrcali v želji, da bi prav vsak posameznik imel možnost osmislitve, saj bomo le na ta način lahko kot družba zaživeli v sožitju. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih. Kustodinja Irma Brodnjak Firbas Viktorijo Potočnik, nekdanjo poslanka ter županja, pedagoginja in humanitarka je v zadnjih letih svoj angažiran glas prelila v likovno govorico. Sprva se je izražala v risbi in grafiki, nato pa intenzivneje v kiparskem mediju. Pri slednjem je izbrala glino, material, domač tudi njeni rojstni Prlekiji. V elegantne, manieristično razpotegnjene ženske figure je vnesla širok spekter čustev – v njihovi zamaknjenosti in ranljivosti zaslutimo osamljenost, otožnost, obup, pa tudi upor, vztrajnost, pogum in upanje. Njene ženske figure nastajajo posamično ali v paru, v razstavnih postavitvah pa se zdi, da strnjene v množico nastopajo kot branilke človeškega dostojanstva. Med številnimi skulpturami, ki jih je Potočnikova doslej ustvarila, najdemo tudi torze, konstitutiven in zelo pomenljiv del njenih najnovejših stvaritev pa so rupture, ki jih asociativno doživljamo kot rane, metaforično pa nakazujejo na izgorelost ter duhovno izpraznjenost. V prispodobi pa ravno ta izvotljenost človeške figure daje možnost za nove vsebine in drugačne pristope, zlasti v smislu odmika od banalnosti in površnosti. Brane Širca velja za izrazito angažiranega likovnega umetnika, katerega slikarski, grafični in kiparski cikli izkazujejo izjemno senzibilnost do družbenih neravnovesij. Navdih za slikarsko serijo Pariške silhuete (2017) je umetnik dobil v času bivanja v pariškem ateljeju Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Slikarski objekti so nastajali na osnovi fotografskega beleženja uličnega vrveža anonimne množice ljudi, ki preplavlja ulice, bulvarje in trge francoske prestolnice. Utrip, ki ga je Širca iskal skozi objektiv, pa poleg živahne dinamike urbanega vsakdanjika razkriva tudi manj prijetne plati sodobnega, s potrošniško logiko prežetega življenja. In ravno tovrstno bivanjsko plastenje predstavlja jedro njegovega likovnega raziskovanja. Podobe ljudi je avtor s poudarjeno konturo prenesel na večjo papirnato podlago, za likovne nosilce je uporabil napihljive papirnate vreče, namenjene zaščiti blaga med transportom. Pred nami se torej izrisujejo anonimne figure, zamrznjene v času in prostoru. Figure Širca zgovorno prikaže v belih (duhovno razvrednotenje) ali črnih silhuetah (eksistencialna teža), z močnimi plakatnimi odtenki barvnih prog pa v dela vnaša potrošniško estetiko. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih.
Nik Erik Neubauer / Bel dim, rjav odblèsk
Nik Erik Neubauer / Bel dim, rjav odblèsk
Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf. V svojem delu se z dokumentarnim pristopom ukvarja z intimnimi družbenimi vprašanji našega vsakdana. Razstava Bel dim, rjav odblèsk na ogled postavlja serijo fotografij, ki jo je umetnik posnel v času enomesečnega rezidenčnega bivanja v New Yorku. V svojem značilnem surovem uličnem slogu, je Neubauer zabeležil prizore vsakdanjega življenja v tem ikoničnem, mitiziranem mestu – svetovni gospodarski in kulturni prestolnici, kjer se globoke razredne in rasne razlike, ter blišč in beda sodobne družbe kažeta na vsakem koraku. »Neubauerjevo fotografijo zaznamuje družbeni angažma, ki ga lahko doseže le z zvrhano mero staromodnega humanizma, tako značilnega za dokumentarno fotografijo druge polovice 20. stoletja.« — iz besedila Mihe Colnerja
Dnevi knjige v Mariboru – Omizje na TV Maribor
Dnevi knjige v Mariboru – Omizje na TV Maribor
20.00, TELEVIZIJA MARIBOR OMIZJE– KAKŠNO VLOGO LAHKO ODIGRA LITERATURA V ZVEZI S PEREČO OKOLJSKO IN PODNEBNO PROBLEMATIKO? Vsi se zavedamo, da bi bilo treba za resnični premik od antropocentrizma k ekocentrizmu in bolj celostnemu ekološkemu pristopu v odnosu človeka do narave angažirati tisto tiho večino, saj se sicer ne moremo zanašati, da se bo kaj spremenilo na bolje, vendar nihče nima prave ideje, kako to narediti. Kakšno vlogo lahko v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko odigrajo knjige ter pisatelji in pisateljice? Kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi? Kaj so čeri in pasti tovrstnih pisav? Sodelovale bodo Nataša Kramberger, dr. Stanislava Chrobáková Repar, Nataša Konc Lorenzutti, vodil bo dr. Zoran Medved. V soorganizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in RTVSLO – Regionalnega centra Maribor