Razstave

Otvoritev razstave Preslišani bo 6. maja ob 18.00 v Vodnem stolpu.  Viktorija Potočnik in Brane Širca sta ustvarjalna dvojica, ki ju je naključno povezala njuna likovna pripoved, stkana v polju eksistencialno obarvane figuralike. Njune podobe opozarjajo na vse tiste, na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali. Oba ustvarjalca povezuje globoka empatija, ki se zrcali v želji, da bi prav vsak posameznik imel možnost osmislitve, saj bomo le na ta način lahko kot družba zaživeli v sožitju. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih. Kustodinja Irma Brodnjak Firbas Viktorijo Potočnik, nekdanjo poslanka ter županja, pedagoginja in humanitarka je v zadnjih letih svoj angažiran glas prelila v likovno govorico. Sprva se je izražala v risbi in grafiki, nato pa intenzivneje v kiparskem mediju. Pri slednjem je izbrala glino, material, domač tudi njeni rojstni Prlekiji. V elegantne, manieristično razpotegnjene ženske figure je vnesla širok spekter čustev – v njihovi zamaknjenosti in ranljivosti zaslutimo osamljenost, otožnost, obup, pa tudi upor, vztrajnost, pogum in upanje. Njene ženske figure nastajajo posamično ali v paru, v razstavnih postavitvah pa se zdi, da strnjene v množico nastopajo kot branilke človeškega dostojanstva. Med številnimi skulpturami, ki jih je Potočnikova doslej ustvarila, najdemo tudi torze, konstitutiven in zelo pomenljiv del njenih najnovejših stvaritev pa so rupture, ki jih asociativno doživljamo kot rane, metaforično pa nakazujejo na izgorelost ter duhovno izpraznjenost. V prispodobi pa ravno ta izvotljenost človeške figure daje možnost za nove vsebine in drugačne pristope, zlasti v smislu odmika od banalnosti in površnosti. Brane Širca velja za izrazito angažiranega likovnega umetnika, katerega slikarski, grafični in kiparski cikli izkazujejo izjemno senzibilnost do družbenih neravnovesij. Navdih za slikarsko serijo Pariške silhuete (2017) je umetnik dobil v času bivanja v pariškem ateljeju Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Slikarski objekti so nastajali na osnovi fotografskega beleženja uličnega vrveža anonimne množice ljudi, ki preplavlja ulice, bulvarje in trge francoske prestolnice. Utrip, ki ga je Širca iskal skozi objektiv, pa poleg živahne dinamike urbanega vsakdanjika razkriva tudi manj prijetne plati sodobnega, s potrošniško logiko prežetega življenja. In ravno tovrstno bivanjsko plastenje predstavlja jedro njegovega likovnega raziskovanja. Podobe ljudi je avtor s poudarjeno konturo prenesel na večjo papirnato podlago, za likovne nosilce je uporabil napihljive papirnate vreče, namenjene zaščiti blaga med transportom. Pred nami se torej izrisujejo anonimne figure, zamrznjene v času in prostoru. Figure Širca zgovorno prikaže v belih (duhovno razvrednotenje) ali črnih silhuetah (eksistencialna teža), z močnimi plakatnimi odtenki barvnih prog pa v dela vnaša potrošniško estetiko. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih.  

Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf. V svojem delu se z dokumentarnim pristopom ukvarja z intimnimi družbenimi vprašanji našega vsakdana. Razstava Bel dim, rjav odblèsk na ogled postavlja serijo fotografij, ki jo je umetnik posnel v času enomesečnega rezidenčnega bivanja v New Yorku. V svojem značilnem surovem uličnem slogu, je Neubauer zabeležil prizore vsakdanjega življenja v tem ikoničnem, mitiziranem mestu – svetovni gospodarski in kulturni prestolnici, kjer se globoke razredne in rasne razlike, ter blišč in beda sodobne družbe kažeta na vsakem koraku. »Neubauerjevo fotografijo zaznamuje družbeni angažma, ki ga lahko doseže le z zvrhano mero staromodnega humanizma, tako značilnega za dokumentarno fotografijo druge polovice 20. stoletja.« — iz besedila Mihe Colnerja

Vabljeni na Poletno muzejsko noč v soboto, 21. junija 2025! Muzej narodne osvoboditve Maribor z vsemi svojimi enotami odpira svoja vrata in ponuja bogat program razstav, delavnic, vodenih ogledov in koncertov. Vstop prost! Muzej narodne osvoboditve Maribor Lokacija: Ulica heroja Tomšiča 5, MariborKontakt: 02 235 26 00, andreja.bjelan@mnom.si, www.mnom.si Odprto: 18.00–24.00Dostopnost: Muzejska trgovina, kavarna, delni dostop ... Read more

Vabljeni, da Poletno muzejsko noč preživite v Umetnostni galeriji Maribor! Pripravljamo kratke zmenke z izbranimi deli iz Zbirke UGM, otvoritev prodajne razstave mariborskega umetnika Jožeta Šubica v UGM Šopu in vpogled v likovne izdelke mladih udeležencev in udeleženk delavnic. Druženje bomo zaključili na ploščadi pred galerijo ob osvežitvi in glasbi.Vsa razstavišča so odprta med 18.00 in polnočjo. Vstop prost! Na ogled bodo naslednje razstave:  Program:18.00 − Otvoritev prodajne razstave Jožeta ŠubicaUGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6 Razstavljena dela nastajajo kot sproščujoč »predih« med slikanjem ciklusa večjega formata Naredi sliko, s katerim se tudi vsebinsko povezujejo. Zato erotizirane podobe nežno izzivajo ter gledalca in gledalko krepijo v dvojnosti med pasivnim voajerizmom in aktivnim čutenjem lastnega ljubezenskega in spolnega imaginarija. Kot je Šubicu že v preteklosti bilo blizu, svoja stara dela na papirju reciklira in v učinkovito novo celoto povezuje akvarel z grafiko, risbo in akrilom. 19.00 − Mladi kopisti v galeriji UGM, Strossmayerjeva ulica 6 Z umetninami iz Zbirke UGM so se mladi soočili z izkušnjo poglobljenega opazovanja, razumevanja in doživljanja ter likovnega in literarnega poustvarjanja. Slikam, risbam in drugim umetninam so se posvetili za daljši kreativni čas, ko so opazovano prenašali na nov nosilec in v nove zgodbe. Pri tem so jih spremljali mentorji: akad. slikar Vid Koprivšek, prof. lik. um. in umetnica Natalija R. Črnčec, akad. slikar Milan Ketiš in pesnica Nina Medved ter študenta umetnostne zgodovine Klara Zadravec in Jan Slaček.20.30−22.30 − Srečanje z umetninami iz Zbirke UGMUGM, Strossmayerjeva ulica 6V okviru razstave Spekter. 70 let Zbirke UGM bodo kustosinja Živa Kleindienst, ter umetnostna zgodovinarja Klara Zadravec in Jan Slaček pripravili hitre, 15-minutne, zmenke z izbranimi deli iz Zbirke UGM. 21.00−23.00 − Druženje na ploščadi pred UGMGlasba in osvežitev UGM, Strossmayerjeva ulica 6