Razstave

Ivan Vurnik je bil eden izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovni profesor ljubljanske arhitekturne šole, inovator in umetnik. Razstavo Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884–2024 odpiramo na promenadi Mestnega parka v soboto, 4. oktobra 2025, ob 11.00. Na promenadi Mestnega parka predstavljamo razstavo o delu Ivana Vurnika, enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Razstava želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda. S t.i. »delavsko kolonijo« iz 1920-ih let na Taboru – danes poznano kot Vurnikova kolonija – se je Vurnik vpisal v arhitekturno zgodovino Maribora. Stanovanjska kolonija, ki se razprostira na 50.000 m² ter združuje 211 vrstnih hiš ter jo je Vurnik zasnoval za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev, je arhitektov edini izveden urbanistični projekt, prvi primer »vrtnega mesta« in prvi primer reševanja stanovanjskega vprašanja pri nas. Ivan Vurnik pripada prvi generaciji visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, in so vsestransko zaznamovali slovensko arhitekturno dogajanje. Vurnik je bil med četverico, kamor sodijo še starejši Maks Fabiani (1865–1962), Ivan Jager (1871–1959) in Jože Plečnik (1872–1957), najmlajši, a ga je doletela zahtevna naloga, leta 1919 postaviti na noge na novi Univerzi v Ljubljani ustanovljen Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete. Bil je človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tako kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in raziskovalec. V svojem profesionalnem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije in se skladno s časovnimi premenami navduševal nad raznovrstnimi tokovi, vse od secesijskih vzorov, ekspresionističnih prvin, romantičnega iskanja narodnega sloga in dekorativnih pobud pa vse do funkcionalizma, kar je bilo vedno osnovano na trdnem znanju. Zaradi strokovnih nesoglasij sta leta 1925 s Plečnikom organizirala študijski pouk ljubljanske šole v dveh ločenih seminarjih, kjer je Vurnikova šola, kot alternativa Plečnikovi, predstavljala bolj sodoben arhitekturni svet. Vurnik je sledil tehničnemu napredku in novodobnim trendom razvoja arhitekturne stroke v svetu ter je s svojim projektantskim in pedagoškim delom bil pionir uvajanja sodobnih arhitekturnih rešitev.  Razstavo sta ob 140. obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter na novo osvetlila arhitektov opus in predstavila njegov vpliv na razvoj slovenske arhitekture. Arhitektova osrednja dela so predstavljena z reprodukcijami originalnih načrtov, ohranjenih fotografij ter s sodobnimi fotografijami arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Fotografije današnjega stanja izražajo odnos uporabnikov do arhitekture, ohranjanja le-te, skrb zanjo in hkrati njeno preoblikovanje skozi prostor časa.  Razstava in program sta nastala v okviru Vurnikovih dni 2025 v produkciji in v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije, ob podpori Mestne občine Maribor in Krajevne skupnosti Radovljica.  Generalni pokrovitelj projekta v Mariboru je Energija Plus.

KIBLIX 2025 | odprtje: Monika Pocrnjić: Epipremnum Aureum Machina Transcendens Vljudno vabljeni na odprtje razstave Epipremnum Aureum Machina Transcendens intermedijske umetnice Monike Pocrnjić, ki bo v četrtek, 13. novembra 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Razstava nadaljuje umetničino raziskovanje razmerja med rastlinami, tehnologijo in človeško prisotnostjo. V vsakdanjih predmetih, zbranih iz skladišč in ostankov preteklih produkcij, prepoznava potencial vmesnikov – sistemov, ki merijo svetlobo, zvok, gibanje in vlago ter na svojevrsten način vizualizirajo življenje rastlin in okolja. Epipremnum Aureum Machina Transcendens odpira vprašanje, kako bi lahko tehnologija postala del naravnega kroga – ne kot odpadek, temveč kot preobrazba.

KIBLIX 2025 | odprtje razstave: Matej Stupica: Toplice/Topless Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Mateja Stupice Toplice/Topless, ki bo v petek, 14. novembra 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Četudi smo ga spoznali po njegovih risbah, stripih in ilustracijah, Matej Stupica deluje tudi na drugih področjih umetnosti. Njegova prva samostojna razstava v Mariboru bo skozi instalacije zajela to ustvarjalno večplastnost, v nastajanje katere je vključil mnoge sodelujoče. Toplice/Topless je svojevrstna celostna umetnina, v kateri se risba, ki se iz statične prelevi v animacijo, prepleta z zvokom, besedo, videom, glasbenimi instrumenti in raznimi predmeti, ki v konstelacijah z elektro-mehanično kinetiko delom dodajajo performativno dimenzijo.

KIBLIX 2025 | odprtje mednarodne skupinske razstave: Umetniška inteligencaZ mednarodnim festivalom umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX 2025 nadaljujemo v omrežju prostor-časa in vas v četrtek, 20. novembra, ob 19. uri vabimo na odprtje mednarodne skupinske razstave v KIBLA PORTAL, ki ga bo z avdiovizualnim nastopom obogatila Petra Kapš (alias OR poiesis). Razstavljajo: Maria Alves (Portugalska), ... Read more

RAZSTAVA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORUODMEVI RESNIČNOSTIOtvoritev: sreda, 26. november 2025 // ob 18.00 // Galerija Media NoxV sredo, 26. novembra 2025, bo v Galeriji Media Nox ob 18. uri odprtje razstave Odmevi resičnosti, pod katero so se podpisali študenti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Razstava bo v galeriji na ogled do vključno četrtka, 8. januarja 2026.

50 let spomenika NOB Ko se v Mariboru zmenimo na Trgu svobode, rečemo, da se dobimo pri Kodžaku. Tako smo namreč že hitro po postavitvi krstili spomenik NOB, saj nas je spominjal na plešasto glavo detektiva Thea Kojaka, ki ga je v istoimenski televizijski nadaljevanki upodobil Telly Savalas. Letos mineva petdeset let, odkar so ta impozanten spomenik, monumentalno delo akademskega kiparja Slavka Tihca, postavili, in prav na dan, ko je pred pol stoletja potekala svečana otvoritev, se bomo tega dogodka spomnili tudi v Trafiki ob Mestnem parku. Razstavo Kodžak je Društvo Trafika pripravilo v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor, Umetnostno galerijo Maribor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor, Domovinskim društvom generala Rudolfa Maistra Maribor in ZZB NOB Maribor. Otvoritev razstave v četrtek, 27. novembra, ob 17:00, v Trafiki ob Mestnem parku pa bo na ogled do 13. decembra 2025 in sicer: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

Razstava predstavlja novo produkcijo petih slovenskih umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki delujejo na področjih prostorskih intervencij ter digitalnih razširitev, simulacij in drugih oblik virtualnosti.Razstava predstavlja novo produkcijo petih slovenskih umetnic in umetnikov mlajše generacije (Maks Bricelj, Samra Buljić, Vid Koprivšek, Matej Mihevc in Lara Žagar), ki delujejo na področjih prostorskih intervencij ter digitalnih razširitev, ... Read more