Razstave

Celostno doživetje skozi fragmente razširjene osebne zgodbe obiskovalce povabi k razmisleku o prepletenosti in soodvisnosti zgodovine kolonializma ter sodobnih družbenih in okoljskih sprememb. Vračanje na obalo kraterskega jezera Bosumtwi v Gani je za umetnico potovanje v prostoru in času – pa tudi potovanje vase in skozi plasti pomenov. S časovno in prostorsko distanco od svojih formativnih let v Gani je Tjaša Rener poglobila in razširila zanimanje za zgodovinski, družbeni in ekološki kontekst tega specifičnega geografskega prostora. Če je bilo prvo obdobje njenega ustvarjanja zaznamovano z medosebnimi stiki in neposrednim odzivom na nova doživetja, je novo obdobje posvečeno refleksiji – tako lastne pozicije kot tudi širših povezav med jezerom Bosumtwi, Gano in mednarodnim prostorom, s poudarkom na presečiščih ganskih in slovenskih zgodovin ter sodobnosti. Razstava v prostorski postavitvi združuje avtorske fotografije in drugo gradivo, zvočne zapise, ki jih je umetnica posnela ob jezeru, ter arhivsko gradivo iz arhiva informacijskega ministrstva v Gani.

RAZSTAVA INJE PREBILINTERpozicijePonedeljek, 25. avgust 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek. 25. avgusta 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava INTERpozicije umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.

RAZSTAVA INJE PREBILNEXUS PRIMAPonedeljek, 25. avgust 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek. 25. avgusta 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava NEXUS PRIMA umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.

odprtje samostojne razstave Jerneja Forbicija: Prekleta lakota za zlatom Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Jerneja Forbicija Prekleta lakota za zlatom, ki bo v petek, 29. avgusta 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Jernej Forbici je bil vedno močno povezan z naravo, kar se odraža tudi v njegovih slikah. Poleg osebnih ekoloških in političnih razmišljanj, na katera smo se v zadnjih letih že navadili, dobimo vtis, da je ta impulz pri njem prirojen in pogosto uživa v tem, da je v središču grandioznega spektakla: narave. Njegov pozoren pogled se izogiba retoriki vidnega in postane prevajalec realnosti sodobnega sveta, sestavljenega iz velikih sprememb in odtujitvenih situacij, da bi doživel bistvo stvari.

Tokratna razstava ponuja nekoliko drugačen pogled na ustvarjalni proces. Skicirka ni le izhodišče za razstavo, ampak je razstavni prostor, zasnovan kot skicirka v prostoru. Slikarka Simona Šuc je aktualno razstavo zastavila po navdihu skicirke. Skicirka je prostor beleženja ustvarjalnih idej, je nekakšno križišče misli, vtisov in kratkih beležk o tem in onem, je prazen prostor, namenjen prvi materializaciji abstraktne ideje. Avtorica projekta je k sodelovanju povabila avtorice in avtorje, ki bi jih lahko našli na straneh njene skicirke, avtorice in avtorje, katerih delo rezonira z njenim delom, tiste, ki so del njenega ustvarjalnega sveta in ki jo tako ali drugače navdihujejo. Na nehierarhični način so na razstavo umeščena tudi dela vabljenih avtoric in avtorjev: Mateje Kavčič, Barbare Buttinger Förster, Helen Czerski, Boruta Gombača, Ivane Petan, Clifforda Possuma Tjapaltjarria in Simone Šuc. Naslov tokratne skicirke je Predpojavno. Avtorice in avtorji vsak na svoj način razmišljajo o izmuzljivi in težko ubesedljivi dimenziji, ki obstaja ob fizični dimenziji sveta.

Razstava likovnih del Josipa Primožiča - Toša Mi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča - Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.