60. Festival Borštnikovo srečanje: Pet kraljev v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev skozi prizmo legitimnosti oblasti in politične teologije temelji na Shakespearjevi oktalogiji kraljevskih kronik, ki razgrinja brutalno obdobje angleške zgodovine – od velike srednjeveške krize in stoletne vojne s Francijo do njenega vrhunca v državljanski vojni, znani kot vojna rož. Ta se konča s porazom Riharda III. in vzponom dinastije Tudorjev, ki naposled pripelje v elizabetinsko dobo. Srednjeveška materialna in duhovna kriza se odraža v psihopatologiji petih vladarjev: Rihard II. trpi za blodnjami o svoji veličini, Henrik IV. za paranojo, Henrik V. za nacionalističnim fanatizmom, Henrik VI. za katatonijo, Rihard III. pa uteleša genocidno brezčutnost. Kot absolutni oblastniki so vsi neizogibno zaznamovani z izgubo človečnosti. Njihova psihološka pot sledi dvema smerema: tisti, ki oblast izgubljajo, postopoma prepoznavajo svojo človeškost, medtem ko jo tisti, ki oblast pridobivajo, vse bolj zamenjujejo za brezčutno mehaniko vladanja – v razbitih ogledalih zaman iščejo lastno podobo. Shakespearove kronike tako delujejo kot niz prenosov oblasti, pri čemer »veliki fevdalni mehanizem zgodovine« (J. Kott) preizprašuje, kako relevantni so Shakespearovi psihološki modeli oblastnikov danes. Koliko sodobnih političnih praks že odseva v zatohlih dvorih krvoločnih Rihardov in Henrikov? Vstopnice:   Več o dogodku

Prvo popotovanje Marca Cavalla, znanilca dezinstitucionalizacije, po Sloveniji Kot simbol podiranja zidov – tistih okoli zavodov in tistih v glavah – bo modri konj Marco Cavallo širil sporočilo o nujnosti zapiranja institucij, v katere zapiramo ljudi z oviranostmi, in vzpostavljanja kulture dobrodošlice ter mreže podpornih storitev v skupnosti. Konja bo na poti spremljala karavana podpornikov dezinstitucionalizacije s programom, ki opozarja na nujnost sodobne ureditve skrbi za ljudi z dolgotrajnimi oviranostmi. Modri konj bo središče Maribora obiskal 10. junija opoldne. Popoldan isti dan bo skupaj s kulturnim programom obiskal zavod Hrastovec, naslednji večer pa skupaj z gostitelji rajal v Muzeju norosti.

60. Festival Borštnikovo srečanje: Klemen Kovačič na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc AGMISTERIJ je avtorjev/performerjev obračun s samim seboj, ki se v obliki enkratnega performansa v trajanju odvija na njegovem lastnem telesu. V ospredje postavlja napetost med oprijemljivim, zemeljskim in vsakdanjim ter posvečenim, poetičnim in presežnim. Z željo po preseganju lastne individualnosti se avtobiografsko ozira v preteklost, pri čemer spomine razprostre kot prizorišče univerzalnih vprašanj: samospoznavanje kot iskanje smisla, spomin kot krhki, a ključni nosilec identitete, samota kot temelj vere ter presenetljivost presežnih občutij, ki vznikajo iz drobnih trenutkov bivanja. Morda smo se motili, ko smo si boga zamišljali večjega od nas. V izraznem smislu združuje dve gledališki formi – performans v trajanju in buto – pri čemer se opira na njuno ključno lastnost: popolno prisotnost. Prav v tej radikalni umeščenosti v tukaj in zdaj se nemara odpira možnost preseganja časa in prostora ter vstopa v dimenzijo onkraj. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Klemen Kovačič na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc AGMISTERIJ je avtorjev/performerjev obračun s samim seboj, ki se v obliki enkratnega performansa v trajanju odvija na njegovem lastnem telesu. V ospredje postavlja napetost med oprijemljivim, zemeljskim in vsakdanjim ter posvečenim, poetičnim in presežnim. Z željo po preseganju lastne individualnosti se avtobiografsko ozira v preteklost, pri čemer spomine razprostre kot prizorišče univerzalnih vprašanj: samospoznavanje kot iskanje smisla, spomin kot krhki, a ključni nosilec identitete, samota kot temelj vere ter presenetljivost presežnih občutij, ki vznikajo iz drobnih trenutkov bivanja. Morda smo se motili, ko smo si boga zamišljali večjega od nas. V izraznem smislu združuje dve gledališki formi – performans v trajanju in buto – pri čemer se opira na njuno ključno lastnost: popolno prisotnost. Prav v tej radikalni umeščenosti v tukaj in zdaj se nemara odpira možnost preseganja časa in prostora ter vstopa v dimenzijo onkraj. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Boj na požiralniku v Dvorani Frana Žižka Vorančeva dela Boj na požiralniku, Solzice in Samorastniki sodijo med temeljna dela slovenske književnosti, njihove filmske upodobitve pa so se globoko zasidrale v kolektivni zgodovinski spomin slovenskega naroda. Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki se v surovih razmerah neusmiljeno bori za preživetje na težki, blatni zemlji, je postala del naše kulturne dediščine. Danes v tej kultni pripovedi odkrivamo nove, doslej prezrte in neizrečene plasti njene neizmerne krutosti. Dihurjeva družina ni zgolj podoba oddaljene ruralne preteklosti, temveč ostaja odsev današnjega časa, v katerem se socialne stiske le še stopnjujejo, četudi v bolj prefinjenih in prikritih oblikah. Nasilje, ki se rodi iz brezizhodnega boja za preživetje – bodisi zaradi zemlje, birokracije ali splošne družbene neenakosti – ne izbira kraja in časa, temveč vedno najde svojo pot do krutosti. Režiser Jernej Lorenci se je te tematike lotil na svoj edinstveno pretanjeni in radikalni uprizoritveni način, pri čemer je v ospredje postavil surovost boja za obstanek. Vstopnice:   Več o dogodku

Leo Lionni / 40 min Mali modri in mali rumeni sta najboljša prijatelja. Skupaj hodita v šolo in se igrata. Nekega dne se objameta in postaneta − zelena. Domov se vrneta drugačna in družini ju ne prepoznata. Mali modri in mali rumeni jočeta in jočeta … do prepoznavnosti. Predstava malim in velikim gledalcem skozi dinamično ... Read more