Week of Dogodki
DEJAN KOBAN: PRE_VEČ
MKC Črka in Galerija Media Nox v okviru letošnjega post-festivalskega programa 27. MFRU vabita na performans, video projekcije ter literarni nastop avtorja Dejana Kobana, ki ga bo izvedel v sodelovanju s številnimi literati iz vse Slovenije.
Pre_več je živa knjiga kratke poezije, ki nastaja na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana v obliki tatujev. Trenutno je na njegovi koži sedemindvajset izvirnih v ta namen spisanih pesmi sedemindvajsteih slovenskih pesnic in pesnikov, ki jih je javnosti v živo predstavil letos junija v galeriji ŠKUC v Ljubljani, v Mariboru pa bo predstavil pet novih pesmi.
pre_več raziskuje odnos besed, pesmi, pomenov na koži človeka, njihovo raztezanje ali krčenje, morebiti celo zabrisovanje skozi leta. Avtor v tem projektu svojo kožo spremeni v papir. pre_več problematizira trajnost, obžalovanje, odgovornost. Performans se bo načrtovano zaključil ob koncu avtorjevega življenja, ko bo svojo kožo podaril slovenskemu narodu, natančneje Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, da pesmi ustrojijo in zvežejo v pravo knjigo, katere naklada bo en izvod.
Na dogodku se predstavljajo tudi: Urška Preis s prostorsko postavitvijo, Gaja Naja Rojec z avtorskim videom nastajanja, oz. tetoviranja pesmi, Nela Poberžnik z video instalacijo, Urša Majcen s trojnim videom in umestitvijo lastne poezije v prostor, ter Nežka Struc z inštalacijo majhnih Kobančkov. Nastopili bodo pesniki in pesnice Helena Zemljič, Nina Medved, Tonja Jelen, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur, ki so avtorji in avtorice novih petih tatujev na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana.
ODPIRALNI ČAS:
Odprtje 27. oktobra ob 18.00.
Na ogled 28. in 29. 10. 2021 med 10.00 in 14.00 in med 15.00 in 18.00 ter 30.10. 2021 med 10:00 in 13.00.
Avtor projekta: Dejan Koban, pesnik, peformer, urednik, aktivist.
Izvajalke in izvajalci: Dejan Koban, Urška Preis, Gaja Naja, Nela Poberžnik, Urša Majcen, Nežka Struc, Helena Zemljič, Nina Medved, Tonja Jelen, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur.
Projekt izvaja MKC Črka v sodelovanju z galerijo Media Nox za festival MFRU.
Produkcija: MKC Maribor in Dejan Koban, 2021
Program MKC Črke podpirata Mestna občina Maribor in Urad RS za mladino, dogodek pa spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija RS za knjigo.
Udeležba je možna le ob izpolnjenem pogoju PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19.
ROMEO IN JULIJA
Ljubezenska tragedija, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva.
Avtor: William Shakespeare
Režija: Aleksandar Popovski
Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593, kjer je Shakespeare po svoje predelal, nadgradil in razširil znano zgodbo, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba, v kateri živita, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako, da bomo nekega dne, ob nekem dogodku, mogoče ob še eni nepotrebni smrti, rekli: "Dovolj!" Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe, čeprav umreta v "igri med dvema ognjema".
V Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: "Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea in Julije, o poljubu v prvem dejanju. Objem, dotik, poljub, spet objem. Kot nek ritem v pesmi, sedemosminski takt. Ena dva tri, ena dva tri … in dve družini, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste, kaj je razlog, da Romeo ne dobi pisma, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne more razdvojiti!"
ZASEDBA
Julija - Julija Klavžar
Romeo - Žan Koprivnik
Pestunja - Ksenija Mišič
Pater Lorenzo - Vladimir Vlaškalić
Capulet - Kristijan Ostanek
Capuletova - Maša Žilavec
Tybalt - Matevž Biber
Paris - Vojko Belšak
Monteg - Nejc Ropret
Montegova - Mojca Simonič
Benvolio - Petja Labović
Mercutio - Blaž Dolenc
Knez - Davor Herga
Eva Kraš
Mateja Pucko
Mirjana Šajinović
Dramaturginja Nina Kuclar Stiković, prevajalec Srečko Fišer, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković, scenograf Sven Jonke (NUMEN), kostumografinja Jelena Proković, skladatelj Marjan Nečak, koreograf Žigan Krajnčan, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski, asistent režije Luka Marcen, lektorica Mojca Marič, asistentka kostumografije Nina Čehovin, asistent scenografije Matic Gselman.