Artbeaters je izvrstna jazzovska zasedba, ki s svojo ustvarjalno energijo in muziciranjem že trinajst let plemeniti slovensko glasbeno krajino. Skupina je ustvarila svoj edinstven in prepoznaven zvok predvsem z vrhunsko jazz violino, glasbilom, ki se v jazz sestavih pojavlja izjemno redko. Artbeaters je izvrstna jazzovska zasedba, ki s svojo ustvarjalno energijo in muziciranjem že trinajst let plemeniti slovensko glasbeno krajino. Skupina je ustvarila svoj edinstven in prepoznaven zvok predvsem z vrhunsko jazz violino, glasbilom, ki se v jazz sestavih pojavlja izjemno redko. Svoj prvenec Garden of Adventure so kot kvartet izdali leta 2013, štiri leta zatem, tokrat že kot kvintet, pa še drugega za naslovom Life Compass On!. Album je doživel izjemen uspeh in požel navdušene kritike. Skupina je nedavno posnela svoj tretji studijski album, ki vključuje osem popolnoma novih avtorskih skladb članov zasedbe. Glasba na novem albumu je napisana z namenom, da ovekoveči turbulentni čas, ki ga živimo, hkrati pa nas ustavi ter nam sugerira – kdaj bomo ljudje vse, kar se dogaja, globoko premislili in predelali?

Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane. Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane. Vstopnice: 12 € sedišče (do 19. 6.) / 17 € sedišče (od 20. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Popusti se ne seštevajo.Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini. Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini. Njihovi koncerti veljajo za izjemno energične, izmenjava energije in interakcija s publiko pa sta tisto, kar jih ločuje od »drugih detergentov«.

Najbrž si leta 1997, ko je izšel prvi album skupine Buena Vista Social Club, nihče ni mogel niti predstavljati, da bo ta z grammyjem nagrajen album četrt stoletja kasneje in z več kot osmimi milijoni prodanimi izvodi vpisan v Guinnesovo knjigo rekordov kot najbolje prodajan album svetovne glasbe vseh časov! Kar so skupaj ustvarili danes žal pokojni Ibrahim Ferrer, Compay Segundo in Ruben Gonzales ter še zmeraj aktivna 95-letna Omara Portuondo (ki je nastopila na Festivalu Lent 2008), kot odkritje producenta in ameriškega kitarista Rya Cooderja, ter ob glasbeni režiji Juana De Marcosa Gonzalesa (ki je nastopil na Festivalu Lent 2018) in ob podpori filma nemškega režiserja Wima Wendersa, je preseglo vsa, tudi najbolj nepredstavljiva pričakovanja in dosežke. Kubanska glasba se je po številnih desetletjih odsotnosti vrnila v dvorane, odre in festivale tega sveta ter spotoma spodbudila še nikoli videni »revival« glasb celotne latinske Amerike. Povsem nepričakovano se je na njihov open-air koncert zgrnilo najmanj enako število obiskovalcev kot na koncert skupine U2, Paula McCartneya ali skupine Radiohead. Festival Lent je dovolj vtkan v mednarodne povezave, da lahko postreže z resnično anekdoto managerja skupine, ki jih je napovedal pred koncertom v Londonu, kjer je legendarni pevec Ibrahim Ferrer pred naskokom odra skromno vprašal »če je prišlo kaj ljudi«, nato pa zaigral pred nič manj kot 150.000 poslušalci. Toda to je le zgodovinski uvod v zasedbo, ki vas leta 2025 pričakuje na Festivalu Lent: The Sons of Buena Vista® niso nič drugega kot zapuščina Buena Vista Social Club®, prenesena na mlajšo generacijo glasbenikov svetovnega kova, ki so odraščali neposredno ob starih mojstrih kubanske glasbe ter bili obenem del njenega razvoja pred in po  revoluciji, ki so jo sprožili Buena Vista Social Club®. Treba je razumeti, da je hiper-aktivni pevec in dobitnik grammyja, Mario »Mayito« Rivera, prikladno imenovan »kubanski Mick Jagger«, svetovno znan predstavnik edinstvenega zvoka kubanske glasbe. Vsestranski in eleganten Rivera, idol mladih in zelo cenjen pesnik rumbe, je bil dolga leta član super-skupine Los Van Van in je delal s »kdo-je-kdo« na kubanski glasbeni sceni, kot sta Isaac Delgado in Alberto Alvarez, preden se je pridružil The Sons of Buena Vista®. Pevec William Borrego Rodriguez je ustanovil El Cabildo del Son in s kubanskimi legendami, kot sta Silvio Rodriguez in Pablo Milanès, kot glavni pevec gostoval po svetu. »El Nene«, s pravim imenom Pedro Lugo Martinez, blesti s svojim neverjetno močnim in melanholičnim petjem. Na odru nastopa kot mlajša različica legendarnega Ibrahima Ferrerja (Buena Vista Social Club®), ki mu je – po naključju – podoben ne le vizualno, ampak je z njim tudi gostoval po celem svetu! Od »starih mojstrov« se je učil pristnega petja Son Cubano tako prepričljivo, da je s skupino Los Jovenes del Son dobil celo latinskega grammyja! Ob takšni zasedbi so besede odveč; kar velja je: prepustiti se srcu enemu najbolj zakletih otokov te Zemlje, njegovi glasbeni zgodovini ter sodobnosti, upom, hrepenenju, ljubezni, strasti in veselju, kot jih premore edino Kuba. Žur pa je zagotovljen! Vstopnice:

Pozdravljam vas iz krajev jutrišnjega dne, ki so videnja kmečkih duš v preletu čez svet. (Fabrizio De André, Anime Salve) Ko je Oma tistega jutra odprla oči, je sprevidela, da ne bo mogla vstati. Čelo je sililo gor, trup je ostajal negiben kot hlod. Nekje med glavo in repom je prihajalo do strahotnega kratkega stika. »O, zlata duša,« je vzdihnila Oma. »Življenje je težko že samo po sebi, če pa imaš v lastnem truplu dva, ki vlečeta vsak na svojo stran …«. To je trenutek, ko je Oma srečala jelko. Jelka je šest tisočletij in pol negibno – kot hlod – ležala v mokri zemlji, preden sta jo po naključju v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin, ko so na robu vasi obnavljali kale. Bila je tako mokra, da je teklo od nje. Posušili so jo in jo spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta narejeni iz istega testa: časa, ki poje. V predstavi ga bosta ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger ter multiinstrumentalist Samo Kutin, ki bo poleg lire in bobna iz lesa tisočletne jelke igral še na hurdy gurdy, harmonij ter basovsko harfo, ki jo je izdelal sam.

Komorni godalni orkester Poletne glasbene šole profesorice Danice Neuvirt Koren sestavljajo učenci, dijaki in profesorji oziroma mentorji, in sicer od najmlajšega do najstarejšega, kjer muzicirajo kot člani orkestra ali solisti. Začetek obstoja sega v leto 2005, ko je v Zatonu pri Zadru na hrvaškem bila uspešno izvedena prva poletna glasbena šola za violino, komorno igro in godalni orkester. Iz leta v leto je število udeležencev in tako tudi članov orkestra naraščalo. Poletna glasbena šola profesorice Danice Neuvirt Koren tako danes po 18 letih obstoja ponuja izpopolnjevanje za violino, violo, violončelo, komorno igro in godalni orkester. Komorni godalni orkester Poletne glasbene šole ima tudi mednarodni značaj, saj v njem med seminarjem igrajo oziroma sodelujejo tudi učenci, dijaki ter študentje iz Hrvaške. Med najodmevnejše uspehe in dosežke sodijo koncerti v katedrali Sv. Donata v Zadru, kjer med drugim potekajo priznani mednarodni glasbeni festivali, v Svečani dvorani Zadarske Univerze, v Koncertni dvorani Kneževe palače, v Baročni hiši v Ninu, v Cerkvi Marije Device Zaton, v Holiday Resortu Zaton in drugi. Domači publiki so se predstavili z dobrodelnimi koncerti ob Rožnatem oktobru na Onkološkem oddelku UKC Maribor ter na novoletnih koncertih Doma pod Gorco in občinski proslavi ter novoletnem koncertu občine Pesnica. Repertoar orkestra zajema skladbe od baroka pa vse do zabavne, popularne in filmske glasbe. Mark Lev Krajnc se je violino pričel učiti s petimi leti pri Barbari Kolbl, nadaljeval pa pri Danici Koren. Trenutno je dijak 3. letnika vzporednega izobraževanja na Umetniški gimnaziji Velenje. Je prejemnik dveh Korunovih priznanj GŠ Velenje. Intenzivno se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj; med drugim je prejel zlate plakete ali prve nagrade na tekmovanjih TEMSIG, Mladi violinist, Daleki akordi ter na tekmovanjih v Beogradu, Križevcih, na Bravničarjevem in Tartinijevem tekmovanju ter na tekmovanju L. Pfeiferja. Zelo uspešen je bil tudi na mednarodnih spletnih tekmovanjih. Predstavlja se na samostojnih recitalih pa tudi kot solist (z godalnim orkestrom Poletne GŠ Danice Koren, Camerata Laibach, Zagrebški godalni orkester). Že več let se izpopolnjuje na Poletni GŠ Zaton ter dodatno nadgrajuje znanje pri Miranu Kolblu, Barbari Kolbl in Maji Rome. V letu 2025 se je uspešno uvrstil v finale oddaje Virtuoso 10th Anniversary, ki je potekal v Budimpešti, in katere člani komisije so mednarodno uveljavljeni glasbeniki, kot so P. Domingo in S.Hauser. V finalu je ob spremljavi simfoničnega orkestra zaigral 3. stavek violinskega koncerta P. I. Čajkovskega. Filip Runjak je pričel z učenjem klavirja pri petih letih pri profesorici Moniki Vehovec, v zadnjem letu pa je njegove mentor profesor Siavush Gadjiev na KGB Ljubljana. V sklopu izobraževanja EMARS se izpopolnjuje pri profesorju Rubenu Dalibaltayanu in na seminarjih pri profesorici Juliji Gubaidullini, Nataliji Trull in mnogih drugih. V lanskem letu se je kot solist predstavil v Haydnovem Koncertu v D-duru z godalnim orkestrom Poletne glasbene šole Danice Neuvirt. Uspešno se je udeležil tudi več pomembnih tekmovanj (TEMSIG 2022 – klavir, 1. nagrada in Zlato priznanje, TEMSIG 2023 – komorne skupine, 2. nagrada in Zlato priznanje, Merci Maestro 2022, 1. nagrada, Mednarodno klavirsko tekmovanje Košice 2023, 2. nagrada). Za svoje dosežke je v lanskem letu prejel Korunovo nagrado GŠ Velenje.

Festival Lent 2025: Vlado Kreslin & Big band Šentjur na Trgu Leona Štuklja! »Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.«Tako je o Vladu Kreslinu zapisal ugledni kritik Marijan Zlobec. Legendarnega glasbenega poeta bi težko opisali bolje. Dodajmo le še, da so ključne značilnosti njegovega glasbenega ustvarjanja in delovanja tudi nenehno raziskovanje, razvoj ter malone kameleonsko spreminjanje, kar med drugim dosega s sodelovanji z izbranimi glasbeniki najrazličnejših slogov in provenience. Od rock skupin do ljudskih godcev Beltinške bande – njegov glasbeni kolorit in izrazni horizont sta tako široka ter polna odtenkov kot najbolj popolna mavrica. Zato so njegovi koncerti, kljub dejstvu, da ga na odrih spremljamo že častitljivih 55 let, vselej novo (vrhunsko) doživetje. Tudi ta bo. Na oder bo namreč stopil z Big bandom Šentjur, zasedbo, ki bo zvočni paleti priljubljenih, malone ponarodelih uspešnic nujno dodala swingovske in jazzovske odtenke. Tudi letošnje lentanje s Kreslinom tako prinaša nekaj, česar še nismo slišali in doživeli. Pa je še kako treba! VSTOPNICE Študenti in dijaki

Spored: Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.626 v d-molu Mariborski komorni orkester združuje profesorje godal štajerskih glasbenih šol z bivšimi dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor, sedaj študenti akademij za glasbo v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Ideja o projektu ustanovitve godalnega orkestra je nastala predvsem iz želje po aktivnem sodelovanju in igranju v orkestru, ki bi zraven pedagoškega dela razširil ter omogočil interpretativno udejstvovanje v različnih žanrih in glasbenih stilih. Večina sodelujočih ima precejšnje izkušnje igranja v simfoničnih ter godalnih orkestrih doma in v tujini, med katere sodijo orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenije, Simfonični orkester SNG Maribor in drugi. Slavko Magdić je študij dirigiranja zaključil na Glasbeni akademiji  Gnesin v Moskvi z najvišjo oceno. Leto dni je bil asistent glavnega dirigenta Jevgenija Kolobova v opernem gledališču Stanislavskega in Nemiroviča – Dančenko v Moskvi, hkrati pa se je izpopolnjeval pri V. Kožuharju, J. Simonovu in A. Holubu. Je dobitnik več nagrad na različnih tekmovanjih, med drugim je zmagovalec tekmovanja na Glasbeni akademiji Gnesin in prvouvrščeni na državnem glasbenem tekmovanju z Orkestrom Zagrebške filharmonije. Nastopil je s Simfoničnim orkestrom Hrvaškega radia in televizije, z Varaždinskim komornim orkestrom, Beograjsko filharmonijo, s Hrvaškim komornim orkestrom in z Londonskimi klasičnimi solisti. Kot glavni dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Maribor koncertira v Mariboru, Ljubljani, Varaždinu, Banja Luki in Tuzli. Je eden od ustanoviteljev Mariborskega komornega orkestra, s katerim je izvedel nekaj zelo uspešnih koncertov.

Kolektiv The Stroj že skoraj tri desetletja vztraja na svoji nekonvencionalni, a spektakularni  glasbeni poti. Pozornost domače in mednarodne javnosti so že konec 90-ih pritegnili z inovativno uporabo tolkal ter drugih inštrumentov, ki jih izdelujejo iz odsluženih strojnih delov in drugih odpadnih materialov. Z zanje značilno teatralnostjo, atmosferično estetiko, pirotehniko, osupljivo energijo in ritmično natančnostjo svojo publiko na koncertih vedno znova navdušujejo. »77 let na svetu – 60 let na sceni,« je geslo letošnjih nastopov ikone slovenskega kantavtorstva. Tomaž Domicelj se bo že kdovekaterič po petem desetletju spet predstavil na Festivalu Lent, tokrat samostojno, v dokaj udarni inačici, saj se je odločil za popolnoma elektrificiran nastop. En vokal, dve roki, tri kitare, štirje vratovi in pet orglic. Poleg standardnih, domala ali povsem ponarodelih uspešnic, bo odigral in odpel muškatni izbor iz širokega spektra svojih bluesov, boogiejev in rock’n’rollov. Najmočnejši ostanejo je ena izmed hrupnejših uspešnic Tomaža Domicelja, katere besedilo oziroma zgodba očitno veljata tudi zanj in še za nekatere njegove kolege in kolegice. Prav tako pa za zvesto občinstvo, kakršnega premore samo mariborski Lent. Kolektiv The Stroj že skoraj tri desetletja vztraja na svoji nekonvencionalni, a spektakularni  glasbeni poti. Pozornost domače in mednarodne javnosti so že konec 90-ih pritegnili z inovativno uporabo tolkal ter drugih inštrumentov, ki jih izdelujejo iz odsluženih strojnih delov in drugih odpadnih materialov. Z zanje značilno teatralnostjo, atmosferično estetiko, pirotehniko, osupljivo energijo in ritmično natančnostjo svojo publiko na koncertih vedno znova navdušujejo. Konec preteklega leta so izdali svoj peti album KamenOgenjKostKladivo, s katerim kolektiv nadaljuje svoje imaginarno potovanje skozi zgodovino glasbe in tehnologije, istoimenska odrska produkcija pa predstavlja njihov najbolj zahteven zvočno-vizualni projekt doslej. KamenOgenjKostKladivo je prvinsko glasbeno obredje ritma, zvoka in glasu, budnica, ki kliče k plesu, ekstazi ter življenju.