Festivali

60. Festival Borštnikovo srečanje: Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi na Komornem odru. Interaktivna intermedijska uprizoritev izhaja iz eksperimentalnega izziva: kako lahko dramsko besedilo vstopa v prostor uprizoritve preko principov delovanja (računalniških) iger in kako lahko osebna, intimna pripoved posameznika postane del kolektivne, igralske izkušnje? Predstava Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi sledi avtoričinemu besedilu Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, za katerega je leta 2020 na Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Če se je prvi del ukvarjal predvsem z vprašanjem krivde, se drugi poglobi v tematiko sramu. Skozi zgodbe treh mladih žensk, ki se soočajo z izkušnjami zlorabe, bolezni in osamljenosti, predstava odpira prostor razmisleka o prekarnosti, gentrifikaciji in splošni družbeni negotovosti.   Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Samo še enkrat gremo spat v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev Samo še enkrat gremo spat se naslanja na otroško vero v obljube, pričakovanja in neizmerno željo po jutri – tistem jutri, ki bo gotovo boljše, lepše, lažje od današnjega dne. Karkoli nas danes zaboli, lahko zacelimo jutri. Kar se danes podre, bomo jutri popravili. Kar izgubimo, morda že jutri najdemo nazaj. Predstava uteleša neustavljivo moč upanja, ki kljubuje teži vsakdana – a hkrati tudi razkriva, kako nas prav to upanje lahko ujame v nenehno prelaganje življenja na prihodnost. Medtem ko zremo proti obzorju in čakamo novo jutro, pogosto spregledamo trenutek, ki se dogaja tukaj in zdaj. Ne znamo obstati, zadihati, pogledati okoli sebe, se ustaviti v sedanjosti, jo občutiti. Vsa naša preteklost je stkana iz majhnih odločitev – načrtovanih ali naključnih – ki so skupaj oblikovale našo sedanjost in tlakovale pot jutrišnjemu dnevu. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Slovenija šteje v Veliki dvorani Slovenija šteje je avtorski projekt, ki v ospredje postavlja državo kot skupen projekt – kot nekaj, kar se ne zgodi samo od sebe, ampak terja nenehno delo: vzpostavljanje, ohranjanje, spreminjanje. V središču te uprizoritve je stroj – simbolični mehanizem, ki ga poganjamo vsi, ki sodelujemo v vsakodnevnem "projektu Slovenija". Vsak naš gib, vsak utrip, vsak prispevek postaja del tega stroja, ki živi in deluje na ritmu – dobesedno, saj ga žene glasbeni beat in gib teles. Slovenija v tem pogledu ni nekaj danega, temveč nekaj, kar znova in znova ustvarjamo z dejanji, ki jim pripisujemo pomen. Vsako novo dejanje, ki tvori "Slovenijo", je rezultat pogajanj, napetosti, bojev – in vprašanje vztrajnosti odloča, ali bodo te spremembe začasne ali trajne. Predstava Slovenija šteje je živa, spreminjajoča se struktura – tako kot družba, ki jo predstavlja. Od vsakega posameznika in posameznice je odvisno, v katero smer se bo premikala. Slovenija kot ideja – in kot praksa – šteje toliko, kolikor vanjo vložimo. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Toxic vol. 2 v Malem odru Uprizoritev Toxic temelji na istoimenskem avtofikcijskem romanu dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic. Ta slogovno razgiban, vsebinsko nepredvidljiv in asociativno gost tekst v gledališki priredbi in idejni zasnovi Nataše Matjašec Rošker postane emocionalna partitura vzponov in padcev – pretok misli, refleksij, občutij, podob in popkulturnih referenc, v katerem se mešajo osebno in kolektivno, sveto in trivialno, notranje in zunanje. Toxic je potop v mentalni in čustveni svet urbane mlade ženske, ki v labirintu sodobnega življenja išče pomen, povezanost in sebe. V njenem zaprtem vrtu (hortus conclusus) se prepletajo spomini in vsakdan, upi in razočaranja, naključni pogovori in veliki premisleki, ki jih spremljajo TV-serije, svetnice, ikone, nakupi, knjige, glasba, bolečine, prijateljstva in trenutki veselja. Po vzoru Montaignovega pogumnega samopreiskovanja in radikalne telesnosti performansov Marine Abramović, Toxic brez olepševanja zareže v osebno – v telo, misli in čustva – in odpira prostor za refleksijo o tem, kaj pomeni biti ženska, biti prisotna, biti preobremenjena, biti čuteča. In preživeti. Vstopnice: Cena v predprodaji: 15 € Redna cena: 20 €   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Nebesje v Dvorani Frana Žižka Del gledališke poti Lucy Kirkwood zaznamuje sodelovanje z angleško skupino Clean Break, ki od leta 1979 skozi gledališke programe v zaporih naslavlja tematike ženske kriminalitete in sodnega sistema. Njihovo delo presega okvir umetnosti – skozi pripovedi zaprtih žensk razkrivajo globoko zakoreninjene sistemske neenakosti in pristranskosti pravosodja. Te teme močno odzvanjajo tudi v Kirkwoodini drami Nebesje. Dogajanje je postavljeno v leto 1759, v vas v Suffolku, kjer se ženska porota znajde pred odločilno nalogo – razsoditi o usodi Sally Poppy, obtožene umora. A zgodba presega okvir posameznega primera: v ospredje stopajo vprašanja svobode, odgovornosti in (ne)vidnih družbenih pritiskov, ki so kljub zgodovinskemu kontekstu še vedno izjemno aktualna. Skozi pokrajino zgodovinskega trenutka, zaznamovanega z vzponom kapitalizma, razlaščanjem skupnostne zemlje in neplačanim ženskim delom, se z izostreno natančnostjo izrisujejo boji proti patriarhalni nadvladi. Ti boji se pogosto kažejo kot navidezne delitve med ženskostjo in moškostjo – a v resnici razkrivajo globlje sistemske mehanizme moči in podrejanja. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Transport: Tovor v Sodnem stolpu Tovor se loteva ene najaktualnejših in pogosto spregledanih tem sodobnega sveta – naglega porasta tovornega cestnega prometa, ki se je v zadnjih letih povečal za kar 30 %. Na svetovnih cestah se vsak dan giblje med 20 in 50 milijonov tovornjakov, kar kaže na obseg in vpliv globalne trgovinske mreže. Uprizoritev odpira pogled v nevidno ozadje potrošniške realnosti, kjer sta hitrost in dostopnost gonilni sili gospodarske rasti – a s sabo prinašata visoko ceno: izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje okolja in sistemske zlorabe delavskih pravic. V središču zgodbe je avtoprevoznik, ki se pod pritiskom nerealnih rokov znajde ujet med pričakovanji delodajalca in številnimi ovirami na cesti. Noč ga pripelje do nepričakanega srečanja, jutro pa razkrije pretresljiv dogodek, ki postavi na preizkušnjo meje človeške vzdržljivosti in moralne presoje. Predstava nas sooči z vprašanjem: kakšno odgovornost nosimo kot del tega izkoriščevalskega, hiperpotrošniškega sistema? Tovor je del mednarodnega projekta Transport, ki nastaja v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Na pobudo režiserja Tina Grabnarja sodeluje šest gledališč iz Slovenije (Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor), Poljske (Białostocki Teatr Lalek), Estonije (Eesti Noorsooteater), Litve (Klaipėdos lėlių teatras) in Češke (Divadlo ALFA). Projekt sofinancira Evropska unija in bo v sezoni 2024/2025 povezal evropske ustvarjalce v iskanju odgovorov na vprašanja prihodnosti mobilnosti, dela in etike. Vstopnice:

60. Festival Borštnikovo srečanje: Zdej loh spokam zdej loh grem v Dvorani Ondine Otta Klasinc "Na star radionaštimam dober zvokvrti me naokrogpremika sem in tjapritisne me na tla  ta dober zvokki vznak nas zavrtivžigalnik in tobakkot sveder do kostime v hipu obnori  ta svinčnik me poznain škatla zaigrana srednje trd grafitin sled ki nam slediposenči svetle dniza sfukane ljudi"   Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Kje mi živimo na Koroški 10. Čeprav je stanovanjska problematika neločljivo povezana z osnovno eksistencialno negotovostjo, vsakdanjim življenjem in občutkom pripadnosti skupnosti, je v javnem diskurzu pogosto reducirana na suhoparne številke in podatkovne analize. Avtorski projekt Kje mi živimo se tej tematiki približa drugače – kot večgeneracijskemu in večplastnemu vprašanju, ki globoko zareže v sodobno družbo. Namesto statistike so v ospredju zgodbe posameznikov – osebni vpogledi v stanovanjski trg, kjer stanovanje ni več razumljeno kot dom, temveč kot investicija, vir zaslužka in akumulacije kapitala. Projekt razkriva nevidne plasti prostega trga in spodbuja razmislek o posledicah, ki jih ima ta logika za kakovost bivanja, socialno varnost in medgeneracijsko pravičnost. Predstava ne ponuja le vpogleda v realno stanje na trgu nepremičnin ter (ne)dosegljivost državnih in občinskih stanovanjskih rešitev, temveč odpira prostor za pogovor, razmislek in iskanje poti iz vsesplošne stanovanjske krize. Zbirno mesto za gledalce je na Koroški cesti 10. Del predstave poteka na prostem, zato priporočamo udobna oblačila in obutev. V predstavi je uporabljen stroboskop.   Vstopnice: 

60. Festival Borštnikovo srečanje: Balada o trobenti in oblaku v Veliki dvorani Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača velja za enega ključnih romanov slovenske literature druge polovice 20. stoletja. V njem avtor zasnuje pripoved o pisatelju Petru Majcnu, svojem literarnem dvojnem, ki se umakne na osamljeno tolminsko kmetijo, da bi tam napisal zgodbo o starcu Jerneju Temnikarju. Roman mojstrsko prepleta dve ravni: proces nastajanja literarnega dela in pripoved o Temnikarjevem zadnjem dnevu – božični večer leta 1943, ko zapusti svoj dom, da bi poskušal rešiti ujete in ranjene partizane pred gotovo smrtjo. Predstava, ki temelji na tem romanu, združuje energijo najmlajše generacije gledaliških ustvarjalcev. Ti se v ustvarjalnem procesu soočajo z vprašanji, ki so zanje hkrati oddaljena in izjemno aktualna: kako razumeti vojni čas, ki ga niso doživeli, in kaj pomeni biti umetnik v svetu, kjer je poslušanje drugega pogosto prezrto? Kaj nam danes pripovedujejo zgodbe naših (pra)starih staršev? In kako dragoceno je umetniško ustvarjanje, če ob vsem tem, kar nas zaposluje, pogosto ne najdemo časa – ali volje – da prisluhnemo drugemu? Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Alica; nekaj solilogov o neznosnosti časa na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc Aličin vrtoglavi padec v zajčjo luknjo in dolgotrajno padanje v globino se ne zgodi kar tako – sproži ga njeno občutenje zunanjega sveta, prežetega z redom, pravili, pritiski in togimi pričakovanji. Svet, ki jo obdaja, je utesnjen in predvidljiv, zadušljiv v svoji urejenosti. Čudežna dežela, v katero pade, ji ne ponudi le pobega, temveč popolnoma novo perspektivo – prostor, kjer lahko misel zablodi, kjer absurdi nadomestijo pravila, kjer postane mogoče tisto, kar je bilo prej nesprejemljivo. Skok v zajčjo luknjo je tako več kot domišljijska dogodivščina – je dejanje upora proti togosti, korak v neznano, potop v svet, ki je hkrati razburljiv in nevaren. Čeprav je čudežna dežela sprva videti svobodna in igriva, se izkaže tudi za prostor, ki terja pogum, soočanje z notranjimi strahovi in sprejemanje lastne izgubljenosti. A prav v tej radikalni dezorientaciji se odpre možnost – možnost, da z druge strani pogledamo svet, ki smo ga pustili za sabo, in se vprašamo: kam naprej, če sploh? Predstava Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa raziskuje čudežno deželo kot simbolično območje prehoda – morda celo smrti. A ne v mističnem, oddaljenem smislu, temveč skozi niz konkretnih občutkov, ki so globoko človeški, znani, preživeti. Ustvarjalci jih ne prikazujejo kot fikcijo, temveč kot resničnost, ki jo vsak od njih nosi s sabo. Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Pet kraljev v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev skozi prizmo legitimnosti oblasti in politične teologije temelji na Shakespearjevi oktalogiji kraljevskih kronik, ki razgrinja brutalno obdobje angleške zgodovine – od velike srednjeveške krize in stoletne vojne s Francijo do njenega vrhunca v državljanski vojni, znani kot vojna rož. Ta se konča s porazom Riharda III. in vzponom dinastije Tudorjev, ki naposled pripelje v elizabetinsko dobo. Srednjeveška materialna in duhovna kriza se odraža v psihopatologiji petih vladarjev: Rihard II. trpi za blodnjami o svoji veličini, Henrik IV. za paranojo, Henrik V. za nacionalističnim fanatizmom, Henrik VI. za katatonijo, Rihard III. pa uteleša genocidno brezčutnost. Kot absolutni oblastniki so vsi neizogibno zaznamovani z izgubo človečnosti. Njihova psihološka pot sledi dvema smerema: tisti, ki oblast izgubljajo, postopoma prepoznavajo svojo človeškost, medtem ko jo tisti, ki oblast pridobivajo, vse bolj zamenjujejo za brezčutno mehaniko vladanja – v razbitih ogledalih zaman iščejo lastno podobo. Shakespearove kronike tako delujejo kot niz prenosov oblasti, pri čemer »veliki fevdalni mehanizem zgodovine« (J. Kott) preizprašuje, kako relevantni so Shakespearovi psihološki modeli oblastnikov danes. Koliko sodobnih političnih praks že odseva v zatohlih dvorih krvoločnih Rihardov in Henrikov? Vstopnice:   Več o dogodku

60. Festival Borštnikovo srečanje: Klemen Kovačič na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc AGMISTERIJ je avtorjev/performerjev obračun s samim seboj, ki se v obliki enkratnega performansa v trajanju odvija na njegovem lastnem telesu. V ospredje postavlja napetost med oprijemljivim, zemeljskim in vsakdanjim ter posvečenim, poetičnim in presežnim. Z željo po preseganju lastne individualnosti se avtobiografsko ozira v preteklost, pri čemer spomine razprostre kot prizorišče univerzalnih vprašanj: samospoznavanje kot iskanje smisla, spomin kot krhki, a ključni nosilec identitete, samota kot temelj vere ter presenetljivost presežnih občutij, ki vznikajo iz drobnih trenutkov bivanja. Morda smo se motili, ko smo si boga zamišljali večjega od nas. V izraznem smislu združuje dve gledališki formi – performans v trajanju in buto – pri čemer se opira na njuno ključno lastnost: popolno prisotnost. Prav v tej radikalni umeščenosti v tukaj in zdaj se nemara odpira možnost preseganja časa in prostora ter vstopa v dimenzijo onkraj. Vstopnice:   Več o dogodku

Umetnost žongliranja, ki je predstavljena na visoko kvalitetni in umetniško dovršeni ravni ter na zabaven način. Ulični cirkus Umetnost žongliranja, ki je predstavljena na visoko kvalitetni in umetniško dovršeni ravni ter na zabaven način. Žongliranje je umetnost brez meja in zabava brez pravil; lahko ga gledamo kot zabavo, kot športno aktivnost, kot matematično vajo, kot meditacijo ali pa kot simfonijo gibanja, kjer se združujejo hitrost, ritem in natančnost. Predstava je plod brezhibnega, skoraj magičnega dolgoletnega truda avtorice in avtorja, ki sta se poglobila v raznovrstne veščine žongliranja, cirkusa, komedije ter klovnstva. Je energičen in navdihujoč izkupiček njune ustvarjalnosti ter predanosti, ki bo zagotovo navdušil vsakogar!  Ali ste pripravljeni na žonglerski šov, s katerim boste razgibali oči in domišljijo? Trajanje: 25 min

Pripnite si varnostne pasove, prihaja Tin Vodopivec – specialist za smeh in glavni zdravnik te večerne terapije brez napotnice! Skupaj s svojimi komičnimi »pacienti« bo 20. junija poskrbel za temeljit pregled vaših smejalnih mišic. Nastopajo Tim Andrič, Jure in Mark ter seveda naš in vaš Tin Vodopivec. Pripnite si varnostne pasove, prihaja Tin Vodopivec – specialist za smeh in glavni zdravnik te večerne terapije brez napotnice! Skupaj s svojimi komičnimi »pacienti« bo 20. junija poskrbel za temeljit pregled vaših smejalnih mišic. Vsak izmed nastopajočih prinaša svojo diagnozo absurda, ironičnih pripomb in brutalno iskrenih zgodb iz vsakdanjega življenja. Pridite na večer, kjer je edini recept: ena doza stand upa na polno in brez stranskih učinkov. No, razen bolečine v trebuhu od smeha. Kdo so pacienti? Tim Andrič, Jure in Mark ter seveda naš in vaš Tin Vodopivec. Vstopnice: 12 € sedišče (do 19. 6.) / 17 € sedišče (od 20. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Paket Tri plus Pri nakupu vstopnic za vsaj tri različne dogodke iz sklopa JazzLent ali za vsaj tri različne dogodke iz sklopa StandUpLent vam podarimo 20% popust na celotno vrednost nakupa. Popusti se ne seštevajo.Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

Kakšen je pogled na svet skozi oči klovna? Zakaj imajo klovni čudežno moč, da nasmejejo celotno vesolje? Zakaj je to lahko tudi čisto resen poklic? Odgovore na vsa ta in morda še kakšna vprašanja boste lahko poiskali sami ...  Delavnica Kakšen je pogled na svet skozi oči klovna? Zakaj imajo klovni čudežno moč, da nasmejejo celotno vesolje? Zakaj je to lahko tudi čisto resen poklic? Odgovore na vsa ta in morda še kakšna vprašanja boste lahko poiskali sami … Kratka praktična delavnica, ki bo udeležence vseh starosti in izkušenj nastopanja odpeljala v svet fizičnega ter uličnega gledališča in klovnstva. Vodil jo bo Justin Durel, eden od vodij gledališke skupine Globus Hystericus. Izkušnje je nabiral v rodnih Združenih državah, a še bolj pomembno v italijanski šoli Helikos, ki goji principe, ki jih je v svet klovnstva uvedel nepozabni Jacques Lecocq. Delavnica je primerna za vse ljudi od 7 do 99 leta starosti. Prijave na licu mesta, pred začetkom delavnice. Trajanje: 60 min

Ste se kdaj vprašali, kako izgleda življenje stand up komika za odrom? Koliko je smeha, koliko znoja in koliko psihičnih zlomov? In kako zelo so takšni zlomi lahko smešni, ko jih pogledamo iz distance? Pridite na live podcast dogodek Kariera komika – surova, iskrena in (seveda) zabavna izpoved iz zakulisja slovenske stand up scene. Na odru bodo Tin Vodopivec (povezovalec), Perica Jerković, Denis Avdić, Vinko Šimek, Admir Baltić in David Gorinšek. Ste se kdaj vprašali, kako izgleda življenje stand up komika za odrom? Koliko je smeha, koliko znoja in koliko psihičnih zlomov? In kako zelo so takšni zlomi lahko smešni, ko jih pogledamo iz distance? Pridite na live podcast dogodek Kariera komika – surova, iskrena in (seveda) zabavna izpoved iz zakulisja slovenske stand up scene. Gostje bodo razkrivali vse: od prvih treme polnih nastopov v zakajenih lokalih do nastopanja pred tisočglavo množico, od zlatih open mic večerov do mučnih »bombanj« – vse brez olepševanja, a z ogromno humorja. Na odru bodo Tin Vodopivec (povezovalec), Perica Jerković, Denis Avdić, Vinko Šimek, Admir Baltić in David Gorinšek. Gostje bodo v živo razpravljali o vzponih, padcih, čudnih »bookerjih«, še bolj čudnih občinstvih in o tem, zakaj bi kdo sploh hotel imeti kariero, kjer je cilj spravit ljudi v smeh … vsak večer. Če vas zanima komedija ali pa samo radi kukate v zakulisje ustvarjalnega kaosa – tole je večer za vas. Sedeži so omejeni, psihoanaliza komikov pa neprecenljiva – ne zamudite! Vstopnice: 10 € sedišče (do 19. 6.) / 15 € sedišče (od 20. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Paket Tri plus Pri nakupu vstopnic za vsaj tri različne dogodke iz sklopa JazzLent ali za vsaj tri različne dogodke iz sklopa StandUpLent vam podarimo 20% popust na celotno vrednost nakupa. Popusti se ne seštevajo.Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike. S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent. 37. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL FOLKART24.–28. 6. 2025 Folkart, naše okno v svet Folkart bo ponovno ogrnil naš Maribor v barve svetovne nesnovne kulturne dediščine in nam prikazal tradicijo, ki ohranja predajanje načina dela, obnašanja, običajev, verovanja in vrednot, ki so temelji življenja vsake naslednje generacije. Folklora je veliko več kot le zgolj ohranjanje tradicije. Je pripadnost in spoštovanje. In kultura je osnova obstoja slehernega naroda na svetu. Zato je mariborski Folkart pravi praznik svetovne tradicijske kulture, je naše OKNO V SVET. Nenehno ponavljamo, da je Folkart eden izmed najbolj cenjenih festivalov v folklornem svetu, da je bil kot prvi izmed vseh tovrstnih festivalov na svetu počaščen s pokroviteljstvom UNESCA, da že od samega začetka deluje pod okriljem svetovne organizacije CIOFF®, da … Veliko premalo in ne dovolj pogosto pa izpostavljamo, kolikšno število narodov in držav z vsega sveta smo že gostili v Mariboru, kar je ena največjih odlik in značilnosti našega festivala. V vseh teh letih je na naše domače dvorišče svoje edinstvene zgodbe prinesel praktično ves svet, če izvzamemo Aborigine, Indijance in Tuarege, pa mogoče še Inuite, recimo. So nas pa zato obiskali novozelandski Maori, in to kar trikrat, pa Polinezijci z otoka Rapa-Nui in Havajev, Fidžijci in Guamci, z druge strani sveta so k nam prišli Indo-Mauričani ter Kreoli, Svazijci, Hutujci, Kikuji in Masaji, Burjati, Kabardinci, Uzbeki in Kirgizi iz Tuve, Baškiri in Tatari, kitajski Mongoli in Hani, Kalmiki, bojevniki Osetije in Alanije, Kazahi, turški derviši, Kozaki, Singalci, Filipinci, večina narodov iz držav Latinske Amerike, Srednje Amerike in Karibov ter vsa Evropa, tako s severa, z juga, vzhoda in zahoda. Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike. S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent. Maribor bo poln folklore, pisanih barv in veselih obrazov. Srečevali se bomo v osrčju mesta, na Lentu, ob otvoritvi in zaključku na Glavnem odru festivala na Trgu Leona Štuklja, v Mestnem parku in še kje. Prisrčno vabljeni! DRŽAVE, UDELEŽENKE FOLKARTA 2025 Folklorni plesni ansambel Motora, Joensuu Dežela polarnih noči, kjer sonce sije tudi ponoči in kjer je podnevi temno. Dežela savn, več jih je kot avtomobilov, Aurore borealis, srečnih ljudi in starodavnih pravljic. Neukročena laponska divjina. Joulupukki, po naše Božiček, biva v Rovaniemiju. In tradicionalna velikonočna sladica mämmi. Finska je obmorska nordijska država, ki leži najseverneje izmed vseh držav na svetu. Ima približno 168.000 jezer in 179.000 otokov, z največjim arhipelagom na svetu, ki obsega 50.000 otokov. Kar četrtina ozemlja leži znotraj arktičnega kroga, zato polnočno sonce lahko vztraja nekaj dni. Skrajni sever Finske je poleti obsijan od sonca 73 dni, pozimi pa kar 51 dni kraljuje tema. Finci pa so še posebej znani po ljubezni do savnanja. Imajo več savn kot avtomobilov in ta njihova tradicija naj bi segala že 7000 let v preteklost. Finska je izjemno privlačna tudi za turiste z vsega sveta zaradi severnega sija (Aurora borealis), kjer lahko to čudo narave nad arktičnim krogom opazujejo vse od septembra do začetka aprila. Svetovno znana atrakcija pa je tudi Božičkova vas na Laponskem, kjer ima Božiček v mestu Rovaniemi, znanem kot arktična prestolnica, celo svojo lastno pisarno. Skupina Motora prihaja prav z drugega konca Finske, iz Severne Karelije. Ustanovljena je bila leta 1968 in je specializirana za izvajanje veselih ter živahnih karelskih plesov, v svojem repertoarju pa ima tudi ostale finske ljudske plese, kot so kadrilja, polka in valček. Obožujejo pripovedovanje in oživljanje starih ljudskih pravljic. Motora je eden najpomembnejših folklornih ansamblov na Finskem, z več kot 50 leti izkušenj. Ponosni so na to, da predstavljajo finski ljudski ples na najboljši možen način. Skupina je v preteklih letih večkrat dosegla najvišja mesta na državnih plesnih tekmovanjih in leta 2024 prejela naziv »Folklorna skupina leta«, kar je najvišje priznanje na Finskem. Varaždinski folklorni ansambel VFA, Varaždin Morje, sonce in zgodovinska mesta. Dubrovnik, biser Jadrana, Split in Oliver Dragojević. Nikola Tesla, Slavoljub Penkala in Ivan Vučetić. Avtohtona pasma Dalmatinec, zvezda Disneyeve risanke. Paški sir in hvarska čipka iz niti agave. Plemeniti vitezi Sinjske alke in oslovske dirke v vasici Tribunj. Naša sosednja država Hrvaška je naseljena že od paleolitika (krapinski pračlovek). Ima skoraj 1800 km dolgo obalo, ob njej leži okoli 1.200 otokov in je ena najbolj priljubljenih počitniških morskih destinacij ne le za Slovence, ampak tudi za Evropejce. Seveda je splošno znano, kdo je bil Nikola Tesla, manj znano pa je, da je Hrvaška dežela velikih dosežkov, ki so spremenili svet – od Nobelovih nagrajencev za kemijo do letečega človeka, daktiloskopije in penkala, do futuristične vizije inovatorja Mateja Rimca. Mesto Gospić je svetovna znamenitost, to pa zato, ker je po površini, ki mu pripada, celo večji od Berlina ali Pariza. Kar pa vsi najbolje poznamo so prelepa in romantična hrvaška obmorska mesta ter mesteca, ki nam srce in dušo polnijo z nostalgijo in mislimi na dobre, stare čase. Varaždinski folklorni ansambel je eden najuspešnejših in nagrajenih amaterskih folklornih ansamblov na Hrvaškem. Ustanovljen je bil točno na dan mesta Varaždin v decembru 1998, s primarno nalogo glasbenega in gledališkega uprizarjanja hrvaških ljudskih plesov, pesmi ter običajev. Ansambel šteje 50 aktivnih članov. Spremlja ga izjemen tamburaški orkester. Od svoje ustanovitve dalje je ansambel neprekinjeno prisoten na mednarodnem kulturnem in folklornem prizorišču. Do danes je ta skupina sodelovala na več kot 100 različnih festivalih in dogodkih v 22 evropskih državah. Repertoar ansambla obsega preko 20 folklornih koreografij s priredbami pesmi, plesov in običajev z vse Hrvaške, posebno pozornost pa posvečajo tradicionalni kulturi severozahodne Hrvaške in kajkavskemu narečju. Folklorna skupina Paragvaj Rekove, San Antonio Dežela prijaznih, srečnih ljudi. Sopa paraguaya in preste chipas. Slapovi Monday Ytororõ in jez Itaipu, največja hidroelektrarna na svetu. Slavni namizni prti Ao po’i. Paragvajska mornarica brez obale, prestolnica Asunción, eno najstarejših mest v Južni Ameriki in jezuitski misijoni Guaranov. Ta celinska država v Južni Ameriki leži ob bregovih reke Paragvaj ter meji na Bolivijo, Brazilijo in Argentino. Kljub temu, da je ena od zgolj dveh celinskih držav Južne Amerike, ima na rekah Paragvaj in Parana plaže, pristanišča ter izhod na Atlantski ocean. Življenje prebivalcev je trdo. Oblikovala ga je kruta zgodovina, vse od prihoda španskih konkvistadorjev v 16. stoletju. Po izgonu jezuitov s španskih ozemelj je Paragvaj postal obrobna kolonija, ki mu je vladala vrsta avtoritativnih vlad, vojaških diktatur, uničevale pa so ga tudi katastrofalne vojne v 19. in celo 20. stoletju. Kljub temu pa je Paragvaj dežela izjemno prijaznih ljudi, ki kljub težkim pogojem za življenje veljajo za srečne. Večina prebivalstva je mesticev, kultura Guarani pa je izjemno vplivna. Skupina Paragvaj Rekove združuje profesionalne plesne navdušence, z glavnim ciljem širjenja paragvajske kulture po svetu. Vsi člani se osredotočajo na vsako podrobnost in spoštujejo svoje nacionalne barve. Udeležujejo se najvidnejših svetovnih festivalov in s ponosom predstavljajo najboljše iz paragvajske folklore. Čeprav niso deležni finančne podpore vlade, so si kljub temu zadali nalogo in prevzeli odgovornost za promocijo paragvajske ljudske tradicije po vsem svetu. Na odrih ponujajo edinstveno predstavo s profesionalnimi umetniki, s tradicionalnimi in ljudskimi plesi, kot so med drugim Galo pera, izbor paragvajskih polk za ples s steklenicami in poseben ples s podeželja, al Arriero. Njihovi kostumi so barviti, posebni, a popolnoma v skladu s podobo prednikov. Državni folklorni ansambel Transilvania, Baia Mare Dežela kontrastov, gostoljubnih ljudi in grofa Drakule. Transfagarasan, najlepša in najbolj razburljiva cesta na svetu. Urejena, sodobna mesta. Bukarešta kot »Pariz vzhoda« in skromno, revno podeželje. Konjske vprege in gradovi, polni umetnin. Francesco Illy in Nadia Comaneci. Z združitvijo podonavskih kneževin Moldavije in Vlaške je leta 1859 nastala država, šele leta 1866 uradno imenovana Romunija. Je največja država jugovzhodnega dela Evrope. Razgibana pokrajina je razporejena med Karpate, moldavsko in transilvansko planoto ter Panonsko nižino in Vlaško višavje. Kulturna dediščina Romunije je odlično ohranjena. Romunski jezik je star 1700 let. V Jami kosti so odkrili najzgodnejši fosil Homo sapiensa, ocena njegove starosti je 37.800 do 42.000 let. Ljudje so predvsem na podeželju izjemno prijazni, gostoljubni in odprti, čeprav dajejo vtis mrkih ljudi, kar pa naj bi bila posledica dolgoletnega vladajočega režima in tiranstva enega najbolj krutih evropskih voditeljev Nicolaja Ceausesca. Prijel se ga je vzdevek Drakula 20. stoletja. In ravno grof Drakula je velik magnet za turistično srenjo; v Transilvanijo, polno srednjeveških naselij, gotskih gradov in strmih gora se zgrinja na tisoče turistov. Izmišljen lik grofa Drakule, ki ga je ustvaril irski pisatelj Bram Stoker, je najbolj razvpit vampir, saj so mu filmske upodobitve prinesle svetovno slavo. Državni folklorni ansambel Transilvanija s sedežem v kraju Baia Mare v okrožju Maramureş je bil ustanovljen leta 1959 kot institucija s statusom pravne osebe in samostojnim programom dejavnosti. Bogato folklorno ljudsko izročilo romunskega naroda ohranja iz roda v rod v nespremenjeni obliki. Transilvanski ansambel opravlja svoje poslanstvo z visoko pristnostjo in predanostjo, gostovali pa so že na petih celinah sveta. Posebna dragocenost so njihove noše, ki so biseri ročne ljudske umetnosti s podrobnim odtisom domačega ljudskega stila, ki se popolnoma sklada z njihovim repertoarjem. Umetniška skupina Sri Warisan Performing Arts, Singapur Svetovna metropola. Levje mesto, kjer nikoli ni bilo levov. Tradicionalni obredi ter vrhunska tehnologija. Changi, najbolj luksuzno letališče na svetu. Santosa Island in čudoviti botanični vrtovi. Drugo največje pristanišče na svetu, ki povezuje Indijski ocean z Južnokitajskim morjem. Singapur je hkrati otok, mesto in država, ena najmanjših na svetu. Leži v jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka. Nekoč je bil britanska kolonija, nato se je pridružil Malezijski federaciji, leta 1965 pa se je osamosvojil in zdaj je ena najbolj čistih, urejenih in varnih držav na svetu; prijel se ga je celo naziv »azijski biser«. Zakonodaja je izjemno stroga, v mestu na tleh ne najdemo enega samega papirčka, saj so kazni astronomske že ob prvem opozorilu. Singapur je takoj za Šanghajem največje pristanišče na svetu; povezano je s 600 pristanišči v več kot 120 državah sveta, kar je pomembno za njegovo konstantno gospodarsko rast. Edinstveno je tudi spajanje tehnologije in narave; več kot polovica mesta je prekritega z drevesi, parki in čudovitimi vrtovi, nenehno pa uvajajo inovacije, ki združujejo tradicijo z najmodernejšo tehnologijo. Bogata kulturna dediščina se odraža na vsakem koraku, saj je mesto polno osupljive svetovne kulturne dediščine. Akademija za uprizoritvene umetnosti Sri Warisan je bila ustanovljena leta 1997 in je ena osrednjih sil na singapursko-malajski plesni sceni. Mešanje bogatih tradicionalnih oblik s sodobnimi tehnikami je njihova značilnost. Člani akademije so usposobljeni za predstavitev tradicionalne umetnosti, kot so ples, glasba, gledališče in multimediji. Zavzemajo se za razvoj odličnosti v uprizoritvenih umetnostih, ki obsega delo z otroki, mladino in odraslimi. Člani skupine Sri Warisan so inštruktorji te akademije in bogato izročilo svoje tradicije predstavljajo po vsem svetu. The Bailey Mountain Cloggers, Mars Hill, North Carolina Zagrizeni patrioti. McDonald’s, Nasa in Hollywood. Živahna milijonska mesta, kot so Big Apple, Big Easy in Sin City. Miss Liberty in štirje predsedniki, vklesani v goro Rushmore. Umirjene lepote Severne Karoline, z najvišjimi gorami na vzhodu države in s 300 miljami čudovite obale. Je ena največjih držav na svetu, ki jo sestavlja 50 zveznih držav, razteza pa se med Atlantikom in Tihim oceanom. S sosednjo Kanado si deli najdaljšo mejo med dvema državama na svetu. Njena zgodovina sega 15.000 let v preteklost, ko so ljudstva iz Azije prečkala Beringov preliv. Do prihoda priseljencev so bili edini prebivalci, dokler ni v 15. stoletju Krištof Kolumb na svoji poti v Indijo naletel na neznano celino. Nedolgo za njim pa je Amerigo Vespucci potrdil, da so odkrili novo celino in ime »Amerika«, ki je nastalo v zgodnjem 16. stoletju, je bilo posvečeno ravno njemu. To odkritje je bilo prelomnica katastrofalnih razsežnosti za ameriške staroselce, po drugi strani pa se je začelo obdobje mogočne nadvlade, razvoja in napredka. Združene države so tako dežela priseljencev, ki so ustoličili novo kulturo. Dandanes je Amerika velesila, katere moč vpliva na ves svet. Skupina The Bailey Mountain Cloggers prihaja iz Severne Karoline. Ustanovljena je bila leta 1974 na univerzi Mars Hill in že 31-krat so bili državni prvaki ameriškega ljudskega plesa »clogging«, ki je oblika stepa. Ti tradicionalni plesi so se mešali z obliko plesa Cherokee Indijancev, v stilu tapkanja z nogami v ritmu glasbe. Bailey Mountain Cloggers izvajajo široko paleto teh plesov, od tradicionalnih do najsodobnejših različic. Plesi so živahno zlitje kultur Irske, Škotske, Cherokee Indijancev in Afrike. Člani te študentske skupine so pravi ambasadorji dobre volje in ljudske plesne tradicije južnih gora. Nastopali so že po vseh Združenih državah in se udeležili festivalov v več kot 20 državah sveta. Živahni, srčni, odlični plesalci in bendžo, kitara, violina … folklorna zabava je zagotovljena! »Akademska folklorna skupina Študent«, Maribor Najstarejša vinska trta na svetu. Alpe, morje, podzemne jame. Človeška ribica in kranjska sivka, avtohtona slovenska čebela. Kraški ovčar, medved in ris. Kurenti, Martin Krpan in Zeleni Jurij.  Dončić, Pogačar in družina Prevc. Potica in harmonika, Prešernova poezija in Zdravljica. Tam, kjer se srečajo Panonska nižina, Dinarsko kraški svet, Alpe in Sredozemlje, na jugu Srednje Evrope, na sončni strani Alp leži naša deželica Slovenija. Je izjemno zanimiva, čeprav je majhna. Gozdovi prekrivajo kar 60 % njene površine, pohvali pa se lahko tudi z bogatim podzemnim svetom, ki obsega več kot 12.000 jam. Je ena vodilnih evropskih držav v čebelarstvu. Izjemna biotska raznovrstnost umešča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta, saj premore preko 20.000 različnih vrst rastlin in živali. V Sloveniji so odkrili tudi 60.000 let staro piščal iz kosti medveda, najstarejše glasbilo na svetu. Slovenija velja za zeleno, lepo in čisto deželo prijaznih ljudi. Bogata in posebna slovenska kulinarika razvaja obiskovalce z vsega sveta. Je domovina izjemnih športnikov, ki na najboljši možen način predstavljajo svojo državo po svetu. Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, naši »Kudovci«, redno zastopajo našo zeleno deželo na Folkartu. So ena vodilnih tovrstnih skupin v Sloveniji, predstavljajo pa tradicijske plese in običaje vseh slovenskih pokrajin. Za svoje predano in odlično delo je skupina prejela najvišja in najbolj pomembna državna priznanja, med njimi Zlato plaketo ZKO Maribor ter prestižno Zlato Maroltovo plaketo, ki je v Sloveniji sploh najvišje možno priznanje za folklorno dejavnost. Na Folkartu pa niso le nastopajoči – brez njihove pomoči Folkarta ne bi bilo. So eden ključnih dejavnikov pri izvedbi festivala, ljubezen in pripadnost se prenašata iz generacije v generacijo. Zato imajo to čast, da vsako leto začnejo in tudi zaključijo festival Folkart. Vstopnice: 5 € sedišče (do 19. 6.) / 10 € sedišče (od 20. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Popusti se ne seštevajo.Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.